Vsi že sanjamo o poletju, času brezskrbnosti in sprostitve, a prebivalci najbolj priljubljenih turističnih destinacij se turistov že bojijo, saj to pogosto pomeni začetek naporne sezone hrupa, gneče in bizarnih prizorov. Svetovnim turističnim mekam je očitno prekipelo in doba, ko je bil turist absolutni kralj, ki mu je dovoljeno vse, se nezadržno končuje.
Če ste morda načrtovali, da boste tople poletne noči na hrvaški obali preživeli z glasno glasbo in pločevinko piva v roki, vas čaka hladen tuš. Hrvaška namreč zaostruje boj proti nočnemu popivanju na ulicah. Nova sprememba zakona o trgovini lokalnim skupnostim omogoča, da prepovejo prodajo alkoholnih pijač med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj. Takšno omejitev že z navdušenjem napovedujejo v Splitu, saj imajo enostavno dovolj trum mladih pijanih turistov, ki poleti popivajo po ulicah in z razgrajanjem motijo sosede. Da je mera polna, priča podatek, da so tam samo lani zaradi pijančevanja izdali kar 800 kazni v višini 300 evrov. Omejitvi se pridružujeta tudi Novalja in Makarska.
Tudi drugod po Evropi turistom strižejo krila. V Pragi so prepovedali nošenje kostumov na fantovščinah in dekliških zabavah, v Rimu pa vas lahko doleti kazen, če se po mestu sprehajate brez srajce ali na mostove romantično obešate »ljubezenske ključavnice«. Kulturne in zgodovinske znamenitosti prav tako niso več odprte za neskončne množice, ki uničujejo dediščino. Akropola v Atenah in Pompeji so obisk strogo omejili na 20.000 ljudi na dan. Kolosej v Rimu lahko po novem sprejme le tri tisoč ljudi naenkrat. Če se boste želeli sprehoditi po znamenitem trgu Plaza de España v Sevilli, ki je bil doslej brezplačen, boste morda morali plačati od tri do štiri evre vstopnine. Še bolj ostri so na italijanski Sardiniji, kjer slikovita rožnata plaža Spiaggia Rosa ostaja zaprta za javnost, za motenje pa vas lahko doletijo astronomske kazni med 500 in 3500 evri.
Morda najbolj nenavadna, a nadvse humana omejitev pa prihaja iz Grčije. Slikoviti otok Santorini, ki je izjemno turistično oblegan, je znan tudi po strmih stopnicah, ki jih je v neizprosni poletni vročini neprijetno premagovati. Domačini so si pri tem tradicionalno pomagali z oslički, kar se je pred leti uveljavilo tudi kot zelo privlačna turistična ponudba. Vendar se je kmalu izkazalo, da je tovrstno izkoriščanje živali okrutno, in sicer predvsem zaradi pretežkih turistov. Organizacije za pravice živali in veterinarji so dolgo opozarjali na poškodbe živali, obremenitve hrbtenice in izčrpanost zaradi ponavljajočih se vzponov po vročini brez vode. Peticije so zbrale na desetine tisočev podpisov in oblasti so ukrepale. V praksi to pomeni, da osli ne smejo nositi več kot 100 kilogramov teže oziroma več kot petine svoje telesne mase. Osebe s prekomerno težo, ki bi presegla ta mejnik, teh živali preprosto ne smejo več jahati.
Slovenski turistični biseri
Kako pa se z navalom poletnih obiskovalcev spopadamo pri nas? Na Bledu, ki je sinonim za slovenski turizem, za zdaj ne razmišljajo o postavljanju fizičnih pregrad ali uvedbi rezervacijskih sistemov po vzoru atenske Akropole. Javni zavod Turizem Bled namreč v sodelovanju s fakulteto za turistične študije Turistica pripravlja strategijo razvoja turizma do leta 2045, ki bo javnosti predstavljena maja letos. Namesto vnaprejšnjih zapor se raje osredotočajo na premišljene odzive na konice, nadgradnjo infrastrukture in varovanje kakovosti življenja domačinov. Prav lokalni prebivalci so tisti, ki najbolj občutijo negativne plati gneče. Najbolj izrazito področje pritožb je promet, saj poletni meseci, sploh konec tedna, prinašajo zastoje ter visoko zasedenost parkirišč, kar močno vpliva na mobilnost domačinov. Sledi problematika javnega reda in miru, predvsem hrup v večernih urah ob dogodkih na najbolj obiskanih točkah. Tretja velika težava pa so sezonske obremenitve infrastrukture, ki vključujejo občutek splošne gneče, in ravnanje z odpadki na javnih površinah.
Da bi umaknili pločevino iz samega jedra, so na Bledu lani odprli sodobno centralno parkirišče s 199 mesti, ki omogoča časovno neomejeno parkiranje med 8. in 20. uro. Od tam obiskovalce usmerjajo na brezplačni Bled bus, ki je lani prepeljal kar 16.880 potnikov na treh linijah in tako pomembno razbremenil promet v najbolj obiskanih delih kraja. Za domačine so letos uvedli dve brezplačni električni vozili za lažji dostop do ključnih točk, s čimer želijo zmanjšati potrebo po uporabi lastnih avtomobilov v središču.
Kljub občasnemu nezadovoljstvu na Bledu ne načrtujejo strogih ukrepov vedenjske narave, kot je kodeks oblačenja ali prepoved kovčkov na kolesih. Raje stavijo na ozaveščanje in spodbujanje kulture obiskovanja. »Uvedba strogih kodeksov oblačenja ali omejevanje osebne prtljage, kot to prakticirajo nekatera evropska mesta z izrazitim čezmernim turizmom, na Bledu v tem trenutku ni v načrtu. Kljub temu obiskovalce redno opozarjamo na spoštljivo vedenje in primerno oblačenje ob obisku Blejskega otoka, saj gre za sakralni prostor z jasno določenimi pravili ravnanja. Verjamemo, da lahko z jasno komunikacijo in učinkovitim delovanjem nadzornih služb ohranimo visoko kakovost bivanja domačinov ter prijetno izkušnjo obiskovalcev brez uvajanja skrajnih omejitev,« pravijo v Turizmu Bled.
Več kot milijon turistov in občutki meščanov
Podoben izziv iskanja ravnovesja doživlja tudi naša prestolnica. Ljubljano je lani obiskalo 1.392.728 gostov, kar je 9,1 odstotka več kot leto prej, ustvarili pa so več kot 2,8 milijona nočitev. Številke rastejo, z njimi pa tudi pripombe tistih, ki v mestu živijo. Vedno več domačinov ima namreč občutek, da je vse podrejeno turistom – od visokih cen in ponudbe lokalov do problematike oddajanja stanovanj. Meščani starega mestnega jedra se na pristojne v poletnem času pogosto obračajo s pripombami, da večje skupine obiskovalcev ovirajo prehod po ozkih ulicah oziroma jim otežujejo dostop do domov. Prav tako jih upravičeno jezi, ko jih nekateri gostinci ali trgovci nagovarjajo zgolj v angleščini oziroma imajo ponudbo zapisano le v tujem jeziku.
Kljub temu v Turizmu Ljubljana fizičnih zapor mestnega središča ne načrtujejo. Težave z gnečo na ulicah od leta 2021 rešujejo z omejitvijo organiziranih vodenih skupin na največ 25 oseb ter prepovedjo uporabe ojačevalcev zvoka. Turistične tokove skušajo preusmeriti iz ožjega mestnega jedra v manj obiskane predele, kot sta kulturni četrti Šiška in Moste, ter širšo regijo osrednje Slovenije. Lani so v sodelovanju z občino pripravili tudi etični kodeks za deležnike v starem mestnem jedru, s katerim želijo zagotoviti spoštljivo sobivanje in kakovostno izkušnjo za vse. Zanimivo je, da kljub občasnemu negodovanju rezultati raziskav kažejo, da imajo prebivalci do turizma še vedno precej pozitiven odnos. V lanskem letu je bila namreč za 72,5 odstotka anketiranih prva misel v povezavi s turizmom pozitivna, saj se zavedajo, da ta panoga spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja delovna mesta.
Butičnost ne pomeni praznih ulic
Na nacionalni ravni se strategija slovenskega turizma vse bolj nagiba k premišljenemu in podatkovno podprtemu upravljanju. V Slovenski turistični organizaciji (STO) poudarjajo, da se v Sloveniji soočamo predvsem s kratkoročno sezonsko obremenitvijo turističnih točk. Pri tem priznajo, da v tako imenovanih zrelih destinacijah – kot so prav Bled, Piran in središče Ljubljane – poletne špice močno odstopajo od stroge definicije »butičnosti«. A kot pojasnjujejo, butičnost v slovenskem turizmu ne pomeni absolutne odsotnosti obiska v sezoni, temveč prehod od spodbujanja gole rasti obiska k aktivnemu upravljanju prostora. Prihodnost teh močno prepoznavnih destinacij ni v nadaljnjem povečevanju števila obiskovalcev, temveč dvigu kakovosti izkušnje in usmerjanju gostov v obdobja pred glavno sezono in po njej. Pomagajo si tudi z naprednim digitalnim sistemom NiST, ki vključuje več kot 60 kazalnikov in omogoča boljše odločanje na podlagi podatkov.
Spodbuden pa je trend, da se turizem počasi in zanesljivo seli iz najbolj obremenjenih središč, kar pomaga pri razbremenitvi okolja. Podatki kažejo, da številne druge destinacije beležijo nadpovprečno povečanje števila prenočitev; Velenje s Topolšico je lani zabeležilo več kot 20-odstotno rast, Dolenjska skoraj 19-odstotno, sledijo Nova Gorica, Vipavska dolina, Brda in Zgornja Savinjska dolina. Obisk se tako postopno vedno bolj uravnoteženo porazdeljuje med različne slovenske regije, kar bo morda pripomoglo k temu, da ne bodo celotnega turističnega bremena občutile le tri najbolj obiskane destinacije – Bled, Piran in Ljubljana.
