Milena Dora
Marko je dijak srednje gostinske šole in kot prostovoljec v Hiši Sadeži družbe, prvi hiši medgeneracijskega sodelovanja v Sloveniji, brezplačno poučuje angleški jezik upokojence. "Začeli smo s povsem preprostimi rečmi, da so znali pozdraviti in se predstaviti. Zdaj se učimo pravilne uporabe časov." Mladenič je tudi sicer nadvse uporaben v številnih drugih delavnicah, ki jih pripravljajo v hiši prostovoljstva. Starejši prostovoljci povedo, da je njegovo poučevanje zdaj še posebno pomembno, saj se bodo nekateri od izbranih prostovoljcev letos udeležili zanje brezplačnega tritedenskega mednarodnega srečanja prostovoljcev v Italiji, kjer se bodo primorani sporazumevati, ko bodo izmenjevali izkušnje in spoznavali nove možnosti delovanja prostovoljstva.
Petošolki Dunja in Živa veliko popoldnevov preživita kot prostovoljki. Mesečno se v hiši odvije tudi več kot dvajset delavnic in v preteklem letu se jih je udeležilo 1970 novih uporabnikov, prostovoljci pa so ustvarili več kot 5000 prostovoljnih ur. "Starejše sem že učila uporabljati računalnik, napisati elektronska sporočila. Pokazala, kako napisati dokument, kje najti dnevne novice ali pa recepte. Seveda se zgodi, da so kdaj kakšno besedilo pomotoma tudi izbrisali in se jezili, jaz pa sem jih pomirila, da ni vse tako hudo, kot je videti na prvi pogled," razlaga Živa. Dunja pa bo v naslednjih tednih pripravila ustvarjalno delavnico za starejše in že zbira material. Pravi, da je lepo, ko se med seboj naučijo kaj novega, saj se je seznanila z veliko spretnostmi, ki jih ob računalniku ne bi mogla obvladati. Upokojenke pa so zadovoljno povedale, da so se veliko naučile in se sedaj lahko brezplačno po internetu vidijo in se po Skypu pogovorijo s svojo oddaljeno družino ter vidijo svoje vnučke.
Hiša Sadeži družbe
V bližini društva upokojencev in osnovnih šol ter parka v središču Murske Sobote stoji stavba, prvi primer vzpostavitve medgeneracijskega centra v Sloveniji. V hiši so mladi in stari udeleženi pri različnih brezplačnih dejavnostih, katerih skupni imenovalec je predvsem druženje obeh generacij. Tako se spomnijo, da mladi niso huligani in starejši ne neuporabnih deli družbe. Starejši so mlade med drugim spomnili in naučili veščin tradicionalnih obrti - pletli so izdelke iz slame, delali medičarske dobrote in izdelke iz lesa ter usnja. Skupaj so obdelovali zeliščni vrt in skupaj pripravili zdravilne tinkture, olja. Povezovali so se med organiziranjem koncertov, literarnih večerov in fotografskih razstav. Ob obletnici hiše je domačinka Majda Klement spisala priložnostno pesmico in zaupala, da je hodila v njihove literarne delavnice ter po 60. letu starosti izdala že dve samostojni pesniški zbirki, v društvu upokojencev pa so pred izdajo že sedme skupne.
Pretok znanj in prijateljske vezi
Kako deluje brezplačna izmenjava, sem občutila tudi sama. Medtem ko je upokojenka Ana Crnkovič, nekdanja učiteljica razrednega pouka, s kolegicami izdelovala namizne dekoracije in razkrivala skrivnosti, kako se izdelujejo nekateri kvačkani izdelki, mi je nekdanja kuharica v družbeni prehrani Elizabeta Kikec brezplačno podarila znanje, kako se naredi prave prekmurske rejtaše. Lahko so jabolčni, skutni, višnjevi, Avstrijci jih pripravijo celo s krompirjem, na slano. Kaj je pomembno? Da pekač namažete z mastjo in se ne bo nič lovilo nanj. Vlečeno testo pripravi iz približno pol kilograma gladke moke, enega jajca, žlice rastlinskega olja, soli ter vode in mleka. Gladko testo mora počivati. Potem ga lepo počasi, s pomočjo zgornje strani dlani raztegujemo od sredine proti robu, najbolje na pomokanem lanenem prtu. Če bo nadev iz jabolk ali višenj, je treba obvezno dodati drobtine, sicer je premoker. S pomočjo prta zavije rejtaš in ga prestavi v namaščen pekač. Rejtaš premaže z oljem in nato s smetano za stepanje ter v vroči pečici speče do hrustljavega.
V Hiši Sadeži družbe, ki bo sčasoma postalo socialno podjetje za težje zaposljive ljudi, so si s pomočjo Slovenske filantropije in Imaga zamislili in pripravili tudi uspešnico Naredi si lutko. Prostovoljka Marta Ritonja razloži: "V zavitku je iz blaga narejeno telo lutke, priloženi so že speti lasje, blago za oblačila (za dečka ali deklico) ter kroji, da preprosto oblačilce sešijejo starši ali stari starši skupaj z otroki. Nato lutko oblečejo in ji po lastni zamisli narišejo obraz. Tudi tu so sodelovali donatorji, ki so podarili blago, Beltinka je dala material za lase, krojač Titan je prispeval kroje za oblačila lutke in podobno." Zašili in prodali so več kot tisoč lutk. Šivajo pa tudi unikatne torbice.
Iztok Lačen, učitelj razrednega pouka, je celo izkušene gospodinje v delavnicah navduševal s svojim pristopom h kuhanju, mimogrede pa še s kakšnim okrasnim predmetom. In ob koncu dneva ti stisne v roko majhno sladico z ljubko napisanim sporočilom za pogum, dobro voljo. Da veš, da si.
Učiteljica Tatjana Fras, mentorica in prostovoljka, ugotavlja, da imajo številni obiskovalci Hiše Sadeži družbe, ki prihajajo na brezplačne delavnice kot udeleženci in željni novih znanj, velik potencial in lahko svoja znanja posredujejo drugim. V sobici v zadnjem delu hiše je prostor, namenjen učni pomoči. Mladi tam dobijo brezplačne inštrukcije prostovoljcev. Ob koncu šolskega leta se zanimanje za učno pomoč običajno poveča. Zakaj pravzaprav naj bi mladi od starih izvedeli, kako se obrezuje sadno drevje, je vprašal eden od mladih v hiši. Drugi mladenič mu je pogledal naravnost v oči in ga vprašal: "Misliš, da bomo kdaj živeli brez dreves? Upam, da ne."
