Nemara se vedno ne zdi tako, toda v zraku je danes vendarle čutiti, da je ta nedelja malce drugačna. Resda se na volišče dandanes ne odpravimo nujno v pražnjih, nedeljskih oblačilih, vendarle pa se odpravimo. Naša novinarska ekipa je na različnih koncih Slovenije preverila, kako se na volišča odpravljajo volilci in kako ta obred poteka v praksi.
Začnimo v Ljubljani, ker je pač največje mesto: ulice so tipično nedeljsko prazne, k čemur bržkone botruje tudi nekoliko muhasto vreme, ko človek ni povsem prepričan, ali bo potreboval dežnik ali sončna očala. Vseeno je po soseskah opaziti sprehajalce, pogosto v parih, včasih pa korakajo kar cele družine, ki gredo proti najbližjemu volišču (ali pa ravno z volišča). Bolj polne kot ulice pa so – seveda – kavarne.
Kot nam je povedala volilka, ki se je za Bežigradom ravno odpravljala z volišča: »Opravila sem dolžnost, zdaj pa grem na kapučino v Zupančičevo jamo.« In prav je tako; če smo že zunaj in smo opravili tisto glavno, si zaslužimo še nagrado.
Ko smo opazovali dogajanje, smo hitro ugotovili, da prihajajo vse generacije – od tistih, ki so volilno pravico komaj dobro dobili, do prekaljenih, ki so jo doslej izkoristili že neštetokrat.
»Zdaj sem oddala glas in lahko samo upam, da bo šlo v pravo smer,« je ob odhodu z volišča povedala Marjana, ki nam je mimogrede zaupala tudi to, da je naša zvesta bralka.
Zanimivo je opazovati slovensko zadržanost: radi drug drugega vprašamo, ali je naš znanec, prijatelj ali sosed bil na volišču, sila redko pa si drznemo vprašati, koga je obkrožil. To ostaja globoko intimen podatek, ki ga, če že, delimo bolj ali manj samo za domačo mizo.
Priložnost za druženje
Mladenič Matjaž M., ki je tokrat volil prvič, pa nam je na vprašanje, zakaj je oddal glas, preprosto in preudarno dejal: »Zato, da ne bi drugi odločali namesto mene.«
Srečali smo tudi prijatelje srednjih let, ki so se na volišče odpravili skupaj. Konec koncev so volitve očitno lahko tudi odlična priložnost za druženje in nekakšen družabni obred.
Kaj pa drugod po Sloveniji? V Kamniku volilcev ni pregnal niti veter, je sporočila naša dopisnica. Terensko spremljanje volitev smo tam začeli okoli devete ure zjutraj. Kljub neprijetnemu in zelo vetrovnemu vremenu ulice niso samevale, saj se je večina mimoidočih, ki so kljubovali vetru, odločno prebijala proti voliščem.
Pred občinsko stavbo na Glavnem trgu, kjer je eno osrednjih volišč, smo naleteli na skupino starejših občanov, ki so hiteli proti vhodu. Da so volitve lahko tudi odličen povod za iskrive zakonske dialoge, je dokazala gospa, ki je pred vrati svojega moža preventivno pobarala: »Da ne boš spet kaj komentiral!« Ta ji seveda ni ostal dolžan in je nekoliko jezno odvrnil: »Pa kaj, četudi bi, ne bi bilo nič hudega. Saj lahko vsak pove, kar hoče!« Po tej kratki izmenjavi sta mirno zakorakala v prostore volišča, ki so bili okoli 9.20 že razmeroma polni.
Živahen obisk so zabeležili tudi na manjšem volišču v bližnjih Nevljah. Tam se je zjutraj vsula prava množica, saj se je v sosednji cerkvi ravno tedaj zaključila nedeljska maša. Slikovit je bil pogled na številne volilce, ki so s seboj na volišče prinesli oljčne vejice, ki so jih v cerkvi dobili za prihajajočo cvetno nedeljo. Vzdušje je bilo mirno, skorajda spokojno. Da na Gorenjskem volilne nedelje ne jemljejo zlahka, dokazuje tudi slika z volišča na Osnovni šoli Toma Brejca, kjer je kljub dokaj rani uri svoj glas prišlo oddat precejšnje število ljudi.
Ob morju brez gneče
Istrski volilni okraji običajno ne podirajo rekordov v volilni udeležbi, poroča naša dopisnica z Obale. Dopoldanski obisk nekaj koprskih volišč kaže podobno sliko kot prejšnja leta; na trenutke je ponekod treba počakati na prosto kabino, nadpovprečne gneče pa ne opažajo.
Mogoče pa so Koprčani volilno pravico raje izkoristili že med tednom. V četrtek so nam na predčasnem volišču neuradno povedali, da je bilo zanimanja tokrat več kot na volitvah pred štirimi leti.
Podatki za vso Slovenijo sicer kažejo, da je tokrat predčasno glasovalo skupno 81.705 volilcev, kar pa je vseeno precej manj kot leta 2022, ko so jih našteli 130.151.
Živahno je bilo danes dopoldne na koprskem volišču omnia: za glasovanje zunaj stalnega prebivališča se je prijavilo približno 450 volilcev. In ti so običajno tudi dokaj zanesljivi udeleženci, saj se je treba za takšen način glasovanja posebej prijaviti.
Sledil je še skok čez mejo, kjer pa se je zgodil zanimiv logistični zaplet: po poročanju Primorskega dnevnika je na volišču na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu ob 11. uri celo zmanjkalo glasovnic za volilni okraj Sežana. Morali so priskrbeti nove, volilci pa so medtem potrpežljivo počakali, da so prispele. Glasovanje sicer poteka na 29 diplomatsko-konzularnih predstavništvih po svetu, vlogo zanj pa je oddalo 1107 volilcev.
Vaška diplomacija in kozarec vina
Nekoliko bolj severno smo pogledali v eno od goriških vasi, kjer že dolgo ni več nedeljskih maš. Zato je tamkajšnji obisk volišča manj predvidljiv.
Domačini kapljajo čez ves dan, prav zgodnji niso, vsi pa tako in tako nikoli ne pridejo. Uro obiska volišča rado kroji vreme: lepši ko je dan, prej ljudje pridejo na plan. Oddajo volilnega lističa največkrat združijo z nedeljskim sprehodom in, kljub morda različni politični izbiri, obisk volišča ostaja strogo družinska stvar.
Vsaj mož in žena morata na volišče priti skupaj. Vsakršen odmik od te nenapisane prakse namreč v vasi takoj sproži sočna ugibanja o (ne)srečnem zakonu. V vaseh in krajih, kjer še premorejo gostilno, pa zna biti obisk volišča tradicionalno pospremljen s kapljico črnega ali belega vina.
Prijetno s koristnim
Zdi se, da prav povsod po Sloveniji na ta dan ljudje poskušajo združiti prijetno s koristnim.
Vzeli smo še primer s savinjskega oziroma žalskega konca naše dežele. Tudi tam gredo nekateri samo na volišče in se po oddaji glasu vrnejo domov, drugi pa državljansko pravico vključijo v prijeten nedeljski izlet. Kot nam je povedala bralka, ki voli v občini Žalec, se z možem vedno odpravita na redne nedeljske volitve in ne na predčasne. Navadno se odpravita volit po kosilu, to priložnost pa izkoristita za to, da se zapeljeta še malo naokoli ter se posladkata s tortico, kavo ali sladoledom. Tako jima mine volilna nedelja. Kako sladek bo večerni rezultat, pa je seveda povsem drugo vprašanje.
Svojo volilno navado nam je zaupal še bralec iz Šmartnega v Rožni dolini pri Celju. Tam je volišče tik ob vaški cerkvi. Ko se dopoldanska maša konča, se tisti, ki se zjutraj odpravijo k obredu, preprosto preselijo še na volišče. To se kar naenkrat napolni in postane živahno – takrat je volilna udeležba navadno največja. Obisk maše je tako za marsikoga priročna priložnost, da spotoma odda še svoj glas. Ali pa obrnjeno, kakor pač vzamete. Seveda se vaščani pred cerkvijo še nekoliko podružijo, nato pa se zadovoljno odpravijo domov na klasično nedeljsko kosilo.
Kljub vsemu je volilna nedelja lahko tudi prav prijetna, kajne.
