Aleksander Lucu Foto: Alenka Žavbi
NLB je srce zveri, ki je pogoltnila Slovenijo, je pravilno ugotovil sociolog dr. Urban Vehovar in v bistvu zadel resnico, le da mu ni jasno, da zver ni samo ena. Nasedel je zgodbam o udbomafiji in ob nespornih plenilcih v NLB spregledal krdelo zveri, ki je slovenske denarne in bančne tokove že povsem usmerilo v tuje pohlepne roke.
Namesto evrolige - Sveta liga
Konec 19. stoletja se je oživljala Sveta liga, ki naj bi združila katoliško Evropo - Avstrijo z Ogrsko, Francijo, Italijo in Španijo - pod Habsburžani, ki so takrat nekje v skritem geografskem žepu tlačili povsem nepomembne Slovence. Pravzaprav so ustvarjalce Svetega rimskega imperija razgnali Mussolini, Hitler in Stalin, ki so vzeli moč evropskim kontinentalnim dinastijam, ki so bile do takrat glavne sponzorke Vatikana in donatorke lokalnim cerkvenim gospostvom, ki je v zameno krotilo brezpravno obubožano rajo. Ko se je sladko življenje končalo, je bil Vatikan prisiljen ustanoviti lastno organizacijo za pridobivanje denarja. Na osnovi božjih obljub in odpustkov je Opus dei z umetno ustvarjeno misterijo privabil in sam vzgojil lažno elito, ki s cilji božjega poslanstva črpa neizmeren denar iz gospodarstva in še posebno iz bančništva. Ogromno bogastvo, ki služi le cerkvenemu izobilju.
Slovence je k sedaj vedno bolj desni EU ali novi neoliberalni Sveti aliansi prek zadnjega Habsburžana s cesarskim naslovom dr. Otta Habsburga Lothringena pripeljal dr. France Bučar s panevropskim gibanjem. Dr. Otto Habsburg, idejni oče in vodja panevropskega gibanja, tudi z nazivom vojvoda Kranjske, Štajerske, Koroške, grof Gorice, mejni grof Istre in gospod Trsta, je namreč omogočil, da je dr. France Bučar leta 1988 še v nekdanji skupni državi po lastni odločitvi govoril pred svetom Evrope v Strasbourgu in poslal klic v sili, naj svet ne daje več kreditov jugoslovanskemu totalitarnemu režimu. Tako je v veliko veselje Habsburgov propadla socialistična Jugoslavija, ki je kot kraljevina nastala prav po razpadu habsburške monarhije.
Leta 2002 od 170. obletnici Kmetijske šole na Meranovem in na Pohorskem dvoru pri Mariboru je rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak (takrat med vodilnimi v Slovenski ljudski stranki) dr. Ottu Habsburgu in dr. Francetu Bučarju podelil naslov častnih senatorjev mariborske univerze. Potem so se pele vzvišene maše. Da Habsburžani mislijo resno s Sveto ligo in Panevropo, je Ottov vnuk dobil ime Zvonimir, zato ga je leta 1997 krstil v Zagrebu hrvaški nadškof in kardinal Franjo Kuharič. Lani je Otto Habsburg umrl, vendar je v državah, ki naj bi nekoč sestavljale obnovljeno Sveto rimsko cesarstvo, pustil izvrstne častilce svoje ideje.
Desna katoliška Evropa, ki je najmočnejša politična sila v Bruslju, dopušča možnost modernizirane obnove svetega cesarstva, zato si namerno zatiska oči in strpno opazuje, kako vatikanski Opus dei neusmiljeno načenja evropsko gospodarstvo. Niti Italijani si ne upajo povedati javno, da katoliška cerkev s svojimi prikritimi organizacijami sodi med glavne motorje krize.
Virant stokal kot Arhar
Ko so novinarji zalotili Gregorja Viranta s spuščenimi hlačami, ki so mu jih dol potegnili pretežki žepi, napolnjeni z državnim denarjem, je uporabil natanko enak besednjak kot dr. France Arhar, ko so ga novinarji ob kandidaturi za predsednika države razkrili z bajnimi zamolčanimi mesečnimi dohodki. Virant in Arhar sta javkala in stokala, vendar niti za hip ničesar obžalovala. Tako namreč velevajo pravila tajne združbe, ki bi rada prek cerkve in panevropskega gibanja Otta Habsburga obnovila in zavladala obnovljenemu Svetemu rimskemu cesarstvu.
Trenutno sta izredno zanimiva dva, ki kot člana panevropskega gibanja vidita mnogo dlje, kot je lahko spregledal dr. France Bučar, ki je leta 2008 pred volitvami prikimal Borutu Pahorju. Ta sedaj niti po naključju ni podprl Zorana Jankovića in je v devetdesetih letih dejal, da njega in države zanesljivo ne bo komandiral mali Napoleonček, kot je označeval Janeza Janšo.
Prvi od dveh Panevropejcev je zgodovinar dr. Andrej Rahten, v Janševi vladi v kabinetu predsednika svetovalec za zunanje zadeve, ki zgodovinsko odobrava kot izjemno osebnost Antona Korošca iz obdobja pred drugo svetovno vojno, ko je bila Slovenija večinsko prikovana v katoliško vero, politiko pa so vodili cerkveni ljudje.
Drugi pomembni član panevropskega gibanja je vedno bolj v ospredje prihajajoči sedemintridesetletni Ptujčan Laris Gaiser, ki so ga vzgajali specialisti v Italiji (sedaj je svetovalec vlade v Republiki San Marino), študiral je v Angliji, kjer je menda veslal v osmercu Cambridgea in je dobil v Sloveniji (zelo zanimivo) prvo delo v Golobičevi Ultri. Gaiser piše za marginalne slovenske medije, njegovi mentorji pa ga skušajo uveljaviti v javnosti tudi prek televizijskih oddaj. Letos se je Gaiser februarja pojavil v TV Tedniku takoj po razglabljanju dr. Franceta Arharja o njegovih zaslugah za Slovenijo, nazadnje pa 3. novembra v oddaji Pogledi Slovenije, v vlogi razlagalca geopolitike. Več kot očitno je bilo, da je bil v oddaji le statist, z edinim namenom, da se njegov lik vtisne v spomin gledalcem. Sicer je Laris Gaiser prijeten mlad izobraženec, ki pa se zanimivo ni hotel javno izpostaviti, da je prav on stal za propadlo Arharjevo predvolilno predsedniško kampanjo, ki jo je uradno vodil prej popolnoma neznan notranjski aktivist Franci Dobravec. Gaiser namreč spada med tako imenovane Arharjeve vatikanske fante pod okriljem Slovenske ljudske stranke. Gre za razvpitega vatikanskega lobista in bivšega "policaja" Marka Pogorevca, za diplomata in malteškega viteza Tomaža Kunstlja, za nekdanjega šefa SLS Francija Buta, sedaj uspešnega veleposlanika v Beogradu, in za Jakoba Štunfa, diplomata v Pragi, kjer je delal že za časa veleposlanika Buta. V cerkvenem poslovnem svetu velja prepričanje, da bo Gaiser verjetno nasledil Arharja v banki Unicredito, prevzel pa naj bi tudi Arharjevo mesto in vlogo na lestvici katoliške cerkve pomembnih Slovencev.
Zanimivo, da je bil dr. France Arhar pred letošnjimi volitvami spet (kot že za časa Marjana Podobnika) delegiran k Radovanu Žerjavu v SLS, vendar je spet uradno "scagal", zato da je na kandidatsko listo stranke lahko prišel - seveda Laris Gaiser. Tako so Panevropejci z idejo Svetega rimskega cesarstva enakomerno zastopani v pomembnih desnih strankah in bodo verjetno vlekli z vatikanskimi priporočili odločilne poteze pri sestavljanju vladne koalicije.
Samosvoj je le prvak SLS Radovan Žerjav (pravo nasprotje Viranta), ki je v politiko stopil kot prometni minister in lastnoročno izmeril širino cestišča na avtocesti Beltinci-Vučja vas in Darsu dokazal, da so Prekmurce nategnili. Zato tudi častilcem Svetega rimskega cesarstva in njihovih privilegijev pri njem ne bo lahko!
