Meta Černoga foto: Jaka Gasar
"Ni se česa bati. Takšna operacija ti spremeni življenje, povrne ti optimizem, veselje do življenja," nam je četrti dan po zamenjavi kolka dejala triinšestdesetletna Nevenka Potokar v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina v Ljubljani. Zanjo je bila to že druga izkušnja. Prvi kolk so ji po metodi, ki smo jo zaradi njene posebnosti želeli videti v živo, zamenjali pred letom in pol, drugega sedaj.
"Napišite - za vse tiste, ki odlašajo - da je življenje, ko lahko spet normalno hodiš, veliko lažje in lepše," je z velikim veseljem pripovedovala pacientka, ki je v torek, četrti dan po operaciji, že stopila na noge, a je zaradi ravnotežja in boljšega občutka še uporabila bergli, medtem ko sta Frančišek Ambrožič in Igor Žvokelj, ki sta bila na operaciji prav takrat, v torek že postavila bergle v kot in nam suvereno demonstrirala samostojno hojo po bolnišničnem hodniku. Vsi pa so se že pripravili na odhod domov.
Nekdaj tvegano, danes skorajda rutina
Še pred desetletjem ali dvema je bilo iluzorno pričakovati tako hitro okrevanje po klasični operaciji zamenjave kolka. Kar nekaj časa je trajalo, da je bolnik lahko spet stopil na nogo. Strokovnjaka ortopedije prof. dr. Vinko Pavlovčič in prim. dr. Rasto Stok se še dobro spominjata časov, ko so bile tvegane že operacije pri 75 let starem človeku. Ob današnji sodobni medicini pa tudi pri devetdesetletniku ne gre za prav noben čudež - in ni jih malo, ki se v tej starosti odločijo za takšen poseg.
Kirurgi ortopedi iščejo načine, s katerimi bi pacienti takšne posege prestali s čim manj bolečine in čim krajšim okrevanjem. Francozi, ki so na področju ortopedije še zlasti napredni, so že pred časom operacije kolkov izvajali po stari francoski tehniki, ki je že skorajda izumrla, dokler je francoski specialist kirurg dr. Frederic Laud ni spet obudil, nekoliko poenostavil in začel ponovno izvajati v Franciji, nato pa jo je predstavil tudi drugod, med drugim v Ljubljani.
Prof. dr. Pavlovčič in dr. Stok sta hitro odkrila njene prednosti in od tedaj do danes naredila že okoli 150 zamenjav kolkov po takšni metodi. Za izvajanje takšnih posegov imata koncesijo države, kar pomeni, da posege plača zdravstvena zavarovalnica, izvajata pa jih v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina. Tam smo si eno takšnih operacij, da bi si vse skupaj lažje predstavljali, tudi ogledali.
Z malim rezom do kolka
Največja prednost takšnega posega je, razložita kirurga, v samem dostopu do kolka bolnika. Pri standardnem načinu operacije je namreč glavna naloga kirurga, da vstavi endoprotezo v najbolj ugodno lego, pri čemer je moral prerezati mišice na kolku, da je dobil čim boljši pregled nad operativnim območjem. Zaradi poškodovanih mišic je bolnik po operaciji dolgo šepal. Da se je mišica zacelila, je bilo potrebnih kar nekaj mesecev.
Kot smo lahko sami videli, pa gre pri tej novi metodi za izredno majhen, le osemcentimetrski rez na sprednjem delu kolka, ki pa mora biti takšen, da ne poškoduje mehkega dela, torej mišic, živcev. Kirurga sta natančno razprla del mehkega tkiva in brez kakšnih dodatnih rezov vstopila do kolčne kosti. Bolnik na tak način izgubi veliko manj krvi, kot bi je sicer. Pri odstranitvi starega, obrabljenega kolka kirurg potrebuje kar nekaj konkretnih instrumentov, kot so žaga, posebno kladivce in tako dalje. Takšen pristop zahteva tudi kar široko dodatno ekipo, ki mora biti seveda ustrezno izurjena. Vsak od njih ve, kaj je njegovo delo, izredno je treba paziti tudi na to, da ne bi prišlo do okužb, saj je možnost okužbe tako pri standardnem kot pri tem posegu enaka: enoodstotna.
Miza za vleko noge
Vsekakor je za takšen pristop potrebnega veliko znanja, treninga in sodelovanja vsakega člena ekipe posebej, da umetni kolk vstavijo v najboljšo lego. Novejša tehnika vstavitve kolka se od klasične razlikuje tudi v tem, da je dr. Laude izdelal posebne instrumente, ki sam dostop še olajšajo - to je tudi posebna naprava za vleko noge. Bolnik ima namreč nogo, na kateri zamenjujejo kolk, nameščeno na posebni, ekstenzijski mizi.
Tehnik, strokovnjak Nikola Mijatović, je nogo obračal na takšen način, da sta kirurga endoprotezo, torej nov vstavljen kolk, na čim bolj dovršen način umestila na pravo mesto. Na videz precej nenavadna tehnika, saj nogo pravzaprav obrnejo za devetdeset stopinj, vendar tehnik pove, da je noga pri tem nameščena tako, da se ne more denimo zlomiti - če jo seveda nadzoruje usposobljen strokovnjak. Teh pa je, kot izvemo, zelo malo, prav zato ta metoda drugod ni prav pogosta, saj je zanjo potrebna res strokovna in uigrana ekipa. Kirurga imata za seboj že več kot sto petdeset posegov, izredno redko se, kot pravita, zgodi kakšen zaplet. Primerjavo sta naredila tudi s standardnimi in ugotovila, da pri takšnih posegih nista imela še niti enega izpaha kolka. Ta se pri standardnih posegih občasno zgodi, zato paciente opozorijo, da po posegu ne smejo sesti na nizek stol, medtem ko pri novejšem načinu to ni pomembno, "saj mišice niso poškodovane in zato do izpaha pravzaprav ne more priti".
Zadovoljni z novim kolkom
Dobro uro in pol je trajal poseg zamenjave kolka, ki smo ga opazovali, v tistem dnevu je operacijska ekipa zamenjala še tri. Vsi štirje pacienti so bili, ko smo jih četrti dan po operaciji obiskali, zadovoljni. Takšen napredek medicine je izredno dobrodošel tudi zato, ker je rehabilitacija kratka. Vsi štirje so namreč z novim kolkom (in posebnim dokazilom, da imajo umetni kolk, če bodo naleteli na kakšen detektor kovine, na primer na letališčih), že lahko odšli domov. Fizioterapevtka jim je pokazala vaje, ki jih bodo morali še nekaj časa izvajati doma. "Morda, če bo zdravstvena blagajna to še dopuščala, bomo šli tudi na rehabilitacijo v toplice," sta ugibala pacienta.
Sicer pa mlajši pacienti po izkušnjah, ki jih imata prof. dr. Pavlovčič in prim. dr. Stok, povsem okrevajo že po kakšnih dveh, treh tednih, malo starejši pa potrebujejo kakšen mesec, dva: "Na mesečno kontrolo po operaciji že skoraj vsi pridejo brez bergel, če jih imajo, pa služijo le še za oporo, za boljši občutek."
