Mediji v regiji so se te dni razpisali o tem, kaj za leto 2026 napovedujeta Baba Vanga in Nostradamus. No, njune domnevne napovedi – docela izmišljene – temeljijo na misticizmu in strahu v času, ko se resnični svet spopada z izzivi. Namesto kristalne krogle pravi analitiki uporabljajo klimatske modele, demografske statistike in vojaške strategije. Leto 2026 tako kljub domnevnim napovedim slovitih »vedeževalcev« ne bo leto čudežev, temveč leto posledic – čas, ko bodo odločitve začele kazati zobe.
Namesto fatalizma ponujamo 10 bolj realističnih scenarijev za leto 2026, ki temeljijo na trenutnih političnih in znanstvenih realnostih.
1. Nadaljevanje fragmentirane svetovne ureditve.
Nostradamusu in Babi Vangi na jezik polagajo, da prihaja tretja svetovna vojna. Mar res? Znanstveniki s področja mednarodnih odnosov ne napovedujejo nujno »tretje svetovne vojne« v klasičnem smislu, temveč utrjevanje multipolarnosti. Leta 2026 bo svet verjetno še bolj razdeljen na več blokov. Namesto enega velikega spopada bomo priča številnim posredniškim vojnam (proxy wars) in hibridnemu vojskovanju, kjer se bitke bijejo s sankcijami, dezinformacijami in kibernetskimi napadi na infrastrukturo.
2. Podnebna nova normalnost namesto apokaliptičnih potresov.
Klimatologi opozarjajo, da bi lahko leto 2026 sledilo vzorcem rekordno vročih let. Čeprav osem odstotkov kopnega ne bo uničenih čez noč, bodo ekstremni vremenski pojavi (vročinski valovi, poplave in suše) postali stalnica, ki bo neposredno vplivala na cene hrane in zavarovalniško panogo. Preseganje meje segrevanja za 1,5 stopinje Celzija bo morda v tem letu postalo začasno dejstvo, kar bo sprožilo nujne razprave o geoinženiringu. In kaj bi rekla Baba Vanga? Prihajajo apokaliptični potresi.
3. Regulacija in integracija umetne inteligence namesto dominacije robotov.
Umetna inteligenca ne bo zasužnjila človeštva, bo pa naslednje leto bržkone drastično spremenila trg dela. Pričakujemo lahko implementacijo različnih zakonov na tem področju. Tehnologija umetne inteligence, ki lahko samostojno izvaja naloge, ne zgolj odgovarja na vprašanja, bo bržkone postala standard v pisarnah, kar bo povzročilo začetek večjega prestrukturiranja delovnih mest v administraciji, programiranju in ustvarjalni industriji.
4. Nova vesoljska tekma za Luno namesto stika z vesoljci.
Namesto prihoda vesoljcev, kot napovedujeta slovita preroka, bomo leta 2026 priča vrhuncu nove vesoljske tekme. Nasa s programom Artemis in Kitajska s svojim lunarnim programom bosta intenzivirali priprave na stalno človeško prisotnost na Luni. Čeprav pristanka ljudi morda ne bo zaradi tehničnih zamikov, bo orbita Zemlje in Lune postala prostor strateškega in vojaškega interesa. Iskanje vode na lunarnem južnem polu je ključna prioriteta.
5. Politična polarizacija po volitvah v ZDA namesto »novega gospodarja«.
Leto 2026 bo prvo pravo leto, ko se bodo v celoti čutile posledice ameriških predsedniških volitev leta 2024. Politologi napovedujejo, da bodo ZDA globoko polarizirane. To bo vplivalo na globalno stabilnost, zlasti na zavezanost Natu in podporo Ukrajini. Rusija bo medtem verjetno nadaljevala prehod v trajno vojno gospodarstvo, kar bo dolgoročno izčrpalo njene civilne sektorje.
6. Dolžniška kriza in preoblikovanje trgovine namesto kolapsa valut.
Namesto popolnega zloma bank ekonomisti opozarjajo na nevarnost globalne dolžniške krize, zlasti v državah v razvoju. Zaradi visokih obrestnih mer v preteklih letih bodo številne države težko odplačevale dolgove. Trend »dedolarizacije« (zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja) se bo nadaljeval v državah BRICS, vendar dolar leta 2026 še ne bo izgubil statusa glavne rezervne valute.
7. Bitka za kritične surovine namesto nihanja zlata.
Zlato bo ostalo pomembno, toda prava bitka leta 2026 se bo bila za litij, kobalt, baker in redke zemlje. To so materiali, nujni za zeleni prehod (baterije, vetrne elektrarne) in čipe. Geopolitična napetost se bo preselila v Afriko in Južno Ameriko, kjer velesile tekmujejo za dostop do teh virov. Cene teh surovin bodo zaradi povpraševanja in protekcionizma verjetno močno nihale.
8. Voda kot vir konfliktov namesto premika ekosistemov.
No, to, da Baba Vanga ve, kaj je ekosistem, enako pa pripisujejo Nostradamusu, je močno dvomljivo. Vedo pa hidrologi in varnostni strokovnjaki. Ti opozarjajo, da bo pomanjkanje vode postalo resen varnostni problem. Suše ne bodo le ekološka katastrofa, ampak sprožilec migracij in napetosti, zlasti v regijah, kot so Bližnji vzhod, severna Afrika in deli Azije. Upravljanje vodnih virov bo postalo enako pomembno kot energetska politika.
9. Upočasnitev kitajske rasti in vzpon Indije namesto azijske dominacije.
Še en spodrsljaj zagovornikov Babe Vange. Kitajska bo ostala velesila, vendar se bo leta 2026 spopadala z resnimi notranjimi težavami: staranjem prebivalstva in posledicami nepremičninske krize. Ekonomski fokus se bo vse bolj preusmerjal na Indijo, ki se bo uveljavljala kot najhitreje rastoče veliko gospodarstvo in protiutež Kitajski v regiji. Napetosti okoli Tajvana bodo ostale visoke, toda vojaška invazija ostaja tvegana in draga opcija, ki se ji bodo vsi poskušali izogniti.
10. Demografska zima in migracijski pritiski namesto družbenega razpada.
Razviti svet (Evropa, Japonska, Južna Koreja) se bo leta 2026 še naprej spopadal s kritičnim pomanjkanjem delovne sile zaradi staranja prebivalstva. To bo trčilo ob povečane migracijske tokove zaradi podnebnih sprememb in konfliktov na jugu. Glavni družbeni izziv ne bo upor robotov, temveč vprašanje, kako reformirati pokojninske in zdravstvene sisteme ter kako integrirati tuje delavce v družbe, ki postajajo vse bolj ksenofobne.
