V visokogorju, na Kaninu oziroma, kot sta smučarska mojstra zapisala na družbenih omrežjih, pri Sella Nevei, sta avstrijski smučarski as Max Hitzig in nemški vsestranski talent Felix Georgii te dni izvedla podvig, ki je, kot komentirajo mnogi, dodobra zabrisal meje med vrhunskim športom in popolnim tveganjem – ali morda celo norostjo.
Na nadmorski višini, kjer je zrak redek in kjer vlada tišina, je te dni idilo prekinil zvok robnikov, ki režejo v led. To je bila kaskaderska točka mojstrov za družbena omrežja. Max Hitzig, svetovni prvak v freeridu iz leta 2024, in Felix Georgii, mož, ki je svojo kariero zgradil na tem, da počne nemogoče, bodisi na vodi ali na snegu, sta izvedla posebne vrste balet na slovensko-italijanski meji.
Njuna ovira: soteska, globoka 110 metrov.
Za Hitziga, ki je leta 2024 zmagal na prestižni turneji, je takšen teren domač. Njegov slog smučanja je vedno združeval brutalno hitrost s tehnično dovršenostjo. Na drugi strani je Georgii, profesionalni »wakeboarder« in navdušenec nad deskanjem na snegu, ki v svet zimskih športov prinaša igrivost, bolj značilno za vodne športe.
Skupaj sta se podala na misijo vzdolž alpskega grebena, ki je zahtevala popolno zaupanje v lastne sposobnosti in v partnerja.
V svetu ekstremnih športov pogosto obstaja napačno prepričanje, da gre samo za iskanje adrenalina. Toda ko stojite na robu prepada, kjer bi napaka pomenila padec v globino, enakovredno 30-nadstropni stolpnici, adrenalin ni prijatelj. Je motnja.
Za Hitziga in Georgia je bila vožnja čez naravno oviro tudi nekakšen umetniški izraz. Georgii, znan po svoji ustvarjalnosti – pogosto uporablja elemente iz urbanega okolja ali vode in jih prenaša na sneg –, je v tem projektu videl priložnost za združitev dveh svetov. Hitzig pa je dokazal, zakaj ostaja v samem vrhu svetovnega smučanja: njegova sposobnost, da ostane miren v situacijah, ki bi večino ljudi ohromile, je skoraj nadnaravna.
Posnetki, ki so obkrožili svet, prikazujejo trenutek, ko smučar in deskar zapustita varno zavetje grebena. Za delček sekunde se zdi, da zakoni fizike ne veljajo. Pod njima zija temno žrelo soteske, povsod so ostre skale in led. Po pripravljeni stezi se podata v nevarnost.
Uspeh njune misije na Kaninu pa ni samo v tem, da sta preživela, pač pa tudi v eleganci izvedbe. To je svojevrsten dokaz, da se meje mogočega v gorskem svetu nenehno premikajo, ne zaradi tehnologije, ampak zaradi človeške domišljije in volje, bi lahko zapisali ob vsem tem.
Filmček sta na facebooku objavila to sredo, podvig pa, kot kaže, izvedla že lani.
