Vesna Tripkovič
"Na svetu je dovolj dobrin in mnogo je ljudi, ki te dobrine potrebujejo. Lačni so, žejni, bolni, prezebli, brez strehe nad glavo, brez dela... Ko bomo dobrine, ki jih že imamo, znali deliti med seboj, bo drugače, zdaj pa obstoječi ekonomski sistem tega ne dopušča. Vendar pa lahko nekaj naredimo, spremenimo. Vsak lahko prispeva majhen delček tega, kar zmore. Vabim te, da kar lahko, deliš z drugimi. In drugi bodo delili s teboj. Razvij(a)mo novo kulturo bivanja na zemlji! Razvijajmo novo kulturo sodelovanja, novo ekonomijo! In tudi ti pišeš to novo zgodovino."
Devetintridesetletni mož, ki z zgornjimi besedami poziva k sodelovanju, bi bil lahko povsem navaden človek, vendar ni. Dejan Unger v svoje besede ne le resnično verjame, ampak vlaga vse svoje znanje in energijo, da svoje zamisli udejanja. Ekonomist po izobrazbi, ki se za preživetje ukvarja s prevajanjem, za dušo pa s povezovanjem ljudi, je bil med drugim tudi kandidat za poslanca na listi stranke TRS, je član Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije, Drnovškovega Gibanja za pravičnost, ustanovitelj Zavoda otrok Evrope - Za veselo izobraževanje in kulturo Maribor, ustanovitelj Facebook skupine Prisluhni srcu ter skupine Delimo.si prevoz, dobrine, (so)bivanje, storitve… In navsezadnje je Dejan Unger tudi dober prijatelj.
Eksperiment z učenjem otrok
Dejan drži na srečanju z novinarjem v rokah vsaj dva telefona, s seboj vedno nosi prenosni računalnik, ki ga mimogrede vključi sredi restavracije in tudi med pogovorom sodeluje, povezuje, koordinira. Mimogrede ti v roke potisne še svoj mobilni telefon, rekoč: "No, daj, spoznaj Andrejo, saj je taka, kot si ti. V redu je." Razoroži s svojo blagohotnostjo in nalezljivo pozitivno energijo, nepričakovano spoznavanje z naključno novo osebo pa se, po Dejanovem vnaprejšnjem prepričanju, v resnici razvije v prijeten in daljši klepet.
Dejan Unger že dve desetletji raziskuje, kako vzpostaviti harmonijo v naravi, med ljudmi, kako ustvariti blaginjo in olajšati življenje sebi in drugim. Poti so ga vodile v različne evropske kraje, kjer se je prvič srečal z ekonomsko-socialnim sistemom, ki je zasnovan na lokalni menjavi dobrin in storitev.
A pojdimo od začetka. Ungerja zanimajo človekovi potenciali, zato je leta 2007 začel izobraževati otroke. "Začutil sem, da so otroci resnično in iskreno zelo željni znanja, sprememb in napredka. Na pobudo kolegice sva v Mariboru ustanovila Zavod otrok Evrope, v okviru katerega so se otroci učili angleščine in nemščine. A želel sem si ustvarjati mednarodne projekte za otroke in mladino, kjer se ti srečujejo tudi z različnimi kulturami, se spoznavajo, si izmenjujejo izkušnje, misli, se srečujejo v naravi, se igrajo, bivajo drug z drugimi," pripoveduje Unger in opisuje pilotski projekt: "Med drugim sem poleti 2008 skupaj s štirimi mentorji pripravil poletni festival za otroke. Znanja željne malčke smo štiri dni vodili po naravi, jim z zgodbami, prek znanih pravljic in prek igre približali tuje jezike, hkrati pa so se učili socialnih veščin. Vsi, ki so sodelovali, so pridobivali tudi ‚magične moči’, ki so jih drugim predstavili in na koncu so bili prav vsi zmagovalci." Ko Ungerja malo bolje spoznamo, spoznamo tudi to, da je želja - prebuditi v slehernemu posamezniku zmagovalca - vodilo njegovega življenja.
"Poglej, kje so tvoje vrednosti, kje so tvoje moči, priložnosti, in to izrazi, človek," pojasnjuje Unger, ki je svojo filozofijo skušal udejanjiti v praksi, potem ko je začel tkati vezi na družabnem omrežju. "Želim v svetu poiskati dobrine za ljudi. Moj širši namen je ustvariti nove možnosti sodelovanja in sobivanja za svobodo posameznika in družbe skozi nove, pravičnejše načine gospodarskega sodelovanja, da bomo lahko nasitili vse otroke in družine sveta in ustvarili pogoje za mir v svetu," je med drugim napisal v svoji Facebook skupini, ki jo je ustvaril z imenom Delimo.si prevoz, dobrine, (so)bivanje, storitve. "Ugotovil sem, da je Facebook družbeno koristno omrežje in tudi prek njega lahko naredim korak naprej," pove Unger o skupini, ki ima že okoli 1800 članov. A ob tem poudari: "Ni pomembno število članov, naš interes je, da so člani aktivni. Ja, aktivni državljani."
Zamisel o Facebook skupini se je porodila lani, ko je Unger začel s coachingom (trening oziroma proces, ki naj bi pripeljal do večjega zadovoljstva in osebne uspešnosti, op.p). Delal je z ljudmi, imel skupinske terapije, a želel je narediti preboj in poiskati nove rešitve. "Za te ljudi sem želel vzpostaviti mrežo, ozadje, kjer bi si nudili podporo, zato sem najprej ustanovil Facebook skupino Prisluhni srcu, nato pa sem prav na osnovi ideje o medsosedski pomoči začel oblikovati skupino Delimo.si."
Unger je v uresničitev svoje zamisli vložil ogromno truda, v skupino je vključeval ljudi, jih povezoval, in to počne še zdaj. V tem vidi priložnost za prihodnost. Unger ljudi na Facebooku pozove z besedami: "Smo čudovita bitja, ki lahko s pravičnim sodelovanjem ustvarimo koristi za bližnje in zase. Ustvarjanje blaginje je dolžnost vsakega! Ko bo na svetu osnovna blaginja za vse, bo tudi mir. Misli globalno, deluj lokalno. Poglej, s čim bi se rad izrazil (usluge) in kaj bi rad delil (dobrine)."
Vprašajmo se, kaj imamo, česa nam manjka
Kako konkretno deluje skupina Delimo.si? "To je prostor, kjer lahko človek nudi pomoč, storitve, dobrine, prevoze in hkrati poišče oziroma prosi za nekaj, kar potrebuje. Ljudje razmišljamo, kaj nam manjka, radi pa pozabljamo na to, kar imamo. Šele ko se zavemo, kaj imamo, lahko izboljšujemo svet okoli sebe. Ko razmišljamo o družbi, se je treba vprašati tudi, kaj nam ta nudi. Velika vrednota je že mir, a nanj se redko kdo spomni, čeprav ga le nekaj sto kilometrov stran ni. Zdi se nam samoumeven kot zrak, vendar ni. Po drugi strani ljudje tudi radi tarnamo, češ, kaj vse nam manjka, hkrati pa si ne upamo tega izraziti. Zdi se nam namreč, da bomo potem manjvredni, da je izraziti potrebo po nečem enako prosjačenju. S to skupino na Facebooku želim prepričati ljudi o tem, da prošnja za pomoč ni nič slabšega od tega, da nekoga obdariš. Oboje je del življenja. V našo skupino večinoma ne prihajajo brezdomci in socialno skrajno ogroženi, v glavnem prihajajo povsem običajni ljudje, kajti vsakomur nekaj manjka in vsak nekaj ima," natančno in počasi pripoveduje Unger. "Na določen način s tem tudi rušimo nekatere tabuje, pomagamo ljudem, da se rešijo neupravičenega občutka sramu, ki jih omejuje."
Kaj ponujajo in kaj potrebujejo? Vse, kar si lahko zamislimo. Od gospodinjskih drobnarij do služb in uradnih stvari. "Vse je na brezplačni osnovi, ne dovolim klasičnih reklam, zahtevam konkretno aktivnost brez filozofiranja. Ljudje pa... Potrebujejo drva, oblačila, hrano," našteje. "V času krize, ki je posegla v naš vsakdan, se ljudje po eni strani bolj odpirajo, saj so v to prisiljeni, po drugi strani pa se to velikokrat zgodi zelo pozno, medtem pa izgubljajo dragoceno energijo in čas. Čeprav sem ustanovitelj skupine, sem vključil več administratorjev in, seveda, vse informacije in akcije ne pridejo do mene. Vendar sodelujem, ko je, recimo, Slovenka iz Gradca nedavno pripeljala do meje poln avto oblačil, sem jih odpeljal v Medvode, kjer smo jih izročili družini v stiski. Včasih se srečamo tudi s hudimi primeri, a sam nimam izkušenj z neposrednim socialnim delom, so pa v skupini tudi ljudje, ki jih imajo in pomagajo po svojih najboljših močeh."
Ekofejst v Žalcu
"Vsak ima doma kakšno malenkost, ki je še ni zavrgel, ker ve, da lahko nekomu koristi. Prinesite jo s seboj v nedeljo, 15. januarja, ob 14. uri v prostore Centra Čez mavrico. Izvedeli bomo, kaj in kakšne dobrine in usluge kdo potrebuje, in našli načine, kako lahko drug drugemu pomagamo," vabi Dejan Unger na srečanje v Veliko Pirešico pri Žalcu, kjer bo med drugim na Ekofejstu predaval o medsosedski pomoči, sodelovanju v obliki časovne banke, sodelovalni ekonomiji in tako dalje. "Po vseh teh letih vem, da so potrebne praktične rešitve in ne samo govorjenje. Še posebno nujno potrebno je umestiti naše delovanje v pravne okvire obstoječega sistema. Zametki tega pri nas že obstajajo v obliki zakona o socialnem podjetništvu. V Utrecthu na Nizozemskem, kjer sem leta 2001 aktivno sodeloval, preprosto kot društvo izvajajo tako imenovani Local Exchange Trading System (lokalni menjalni sistem trgovanja) oziroma menjalni krog, kot ga poznajo tudi drugod po svetu, v avstrijskem Gradcu pa ga izvajajo v okviru tako imenovane časovne banke," pojasnjuje Unger. In kaj pomeni časovna banka? "V Italiji imajo že nekaj let časovno banko. Sodelujoči izvajajo storitve iz svojega poklica. Ure se beležijo v časovni banki in na podlagi svojih ur dela lahko člani koristijo storitve nekoga drugega, ki je prav tako član časovne banke. Preprosto je in deluje," je na kratko opisal bistvo takega poslovanja član Ungerjeve skupine Delimo.si.
Odpravimo revščino
Pravi, da nove zamisli ne predstavljajo grožnje za obstoječi ekonomski sistem, kvečjemu gre za poživitev. "Tu so priložnosti in koristi za spodbujanje socialne vključenosti in ustvarjalnosti posameznikov, za socialno (družbeno koristno) podjetništvo in lokalno sodelovalno ekonomijo v prid celotnemu gospodarskemu sistemu Slovenije. Čas je, da se dvignemo in ponovno obudimo medsosedsko pomoč in lokalno prehransko oskrbo. Na zahodu obstaja mnogo takšnih pobud in projektov, naredimo še mi nekaj podobnega v svojem okolju," dodaja.
Na vprašanje, ali to v končni fazi pomeni tudi možnost za odpravo revščine, Unger odgovarja: "Seveda. Narobe je, da vsi razmišljamo o svetu kot o prostoru omejenih dobrin. Seveda so omejene, v kolikor govorimo o izrabljanju narave, socialnega okolja, človeka. Če pa razmišljamo o možnostih in priložnostih, da lahko ustvarimo več, jih lahko tudi najdemo. Treba je vzpostaviti sistem, v katerem lahko ljudje z manj dela ustvarijo več. To je sodelovalna ekonomija. Namesto da skušamo drug drugega opetnajstiti, si konkurirati, naj vsakdo poišče svojo tržno nišo, svojo specialnost in deluje navzven, daje v svet izdelke, storitve, dobrine. Iščimo sodelovanje namesto konkuriranja."
