Nekaj minut pred polnočjo, ko se je na Elizejskih poljanah zbrala nepregledna množica več sto tisoč ljudi, da bi pozdravila prihod novega leta, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Oči sveta so bile uprte v Slavolok zmage, veličastni spomenik, ki služi kot platno za pariško odštevanje. Toda ko so laserji zarezali v noč, se na vrhu kamnitega oboka ni izpisala pričakovana letnica 2026.
Namesto tega je v hladni, kobaltno modri svetlobi zažarelo število: 2036.
Za trenutek je med množico završalo od zmede. Je šlo za tehnično napako? Spodrsljaj organizatorjev? Nelagodje je prekinil naslednji napis, ki se je izpisal pod letnico: Ne čakajte 10 let, da bi praznovali svoje naslednje novo leto.
To ni bil spodrsljaj. To je bil skrbno načrtovan trenutek v uradnem protokolu najbolj nore noči v letu. Za tem drznim manevrom pa ne stoji anonimna hekerska skupina, temveč oče, ki žaluje, in ena najvplivnejših osebnosti francoske gastronomije – Yannick Alléno.
Bolečina, pretopljena v zakon
Modra barva, ki je tisto noč prekrila Napoleonov spomenik, je zaščitni znak Združenja Antoine Alléno. Ustanovil ga je Yannick Alléno, kuharski mojster z več Michelinovimi zvezdicami, po tragičnem dogodku maja 2022. Takrat je njegovega 24-letnega sina Antoina, ki je bil prav tako obetaven kuhar, na pariškem križišču do smrti povozil voznik. Povzročitelj je vozil ukraden avtomobil, bil je pijan in bežal je pred policijo.
Do nedavnega bi se takšno dejanje v francoskem pravosodnem sistemu obravnavalo kot nenamerni uboj (»homicide involontaire«). Za družine žrtev je bil ta izraz kot sol na rano – pravna klasifikacija, ki je smrt njihovih najdražjih zvedla na raven nesrečnega naključja, nekje ob bok zdrsu na mokrih tleh.
»To zakonsko spremembo smo priborili po treh letih boja ob strani družin, ki niso mogle sprejeti, da so smrti njihovih otrok kategorizirane kot 'nenamerne', kot zgolj nesreče,« je v izjavi po projekciji zapisal Yannick Alléno. Njegovo sporočilo je bilo jasno: ko sedete za volan pijani ali drogirani, to ni več nesreča. To je izbira.
Deset let za življenje
Številka 2036 na Slavoloku zmage tudi ni bila naključna. Predstavlja neposredno referenco na novo francosko zakonodajo, sprejeto 9. julija prejšnjega leta, za katero se je Allénovo združenje borilo z neomajno vztrajnostjo. Francija je uvedla nov pravni termin: cestni uboj (»homicide routier«).
Ta semantični premik prinaša konkretne posledice. Novi zakon določa, da je vsakdo, ki povzroči smrtno prometno nesrečo z oteževalnimi okoliščinami – kot so alkohol, droge, prehitra vožnja, uporaba telefona ali vožnja brez dovoljenja – soočen z zaporno kaznijo do sedem let in globo 100.000 evrov. Če sta prisotni dve ali več oteževalnih okoliščin, se kazen zviša na deset let zapora in 150.000 evrov globe.
Sporočilo na Slavoloku zmage je bilo torej brutalno neposredno opozorilo voznikom: če nocoj pod vplivom alkohola ubijete nekoga, boste naslednje novo leto na prostosti praznovali šele leta 2036.
Statistika je neizprosna. Po podatkih francoskega Nacionalnega observatorija za varnost v cestnem prometu (ONISR) je v letu 2024 na cestah v metropolitanski Franciji umrlo 3193 ljudi. Številke so še posebej boleče, ko pogledamo starostno strukturo: kar 30 odstotkov žrtev, natančneje 529 oseb, je bilo mladih odraslih med 18. in 24. letom starosti. Še bolj pretresljiv je podatek, da je življenje izgubilo 140 mladoletnikov.
V Sloveniji že zdaj strogo
In pri nas? Statistika je letos prav tako črna. Slovenske ceste so do 28. decembra terjale 93 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lanskega leta pa je bilo 68 smrtnih žrtev.
Slovenija ima sicer podobno kot Francija v svojem kazenskem zakoniku jasno ločnico med prometno nesrečo, ki se zgodi zaradi malomarnosti, in tisto, ki je posledica objestne vožnje (alkohol, droge, drastična prekoračitev hitrosti). Če bi se v Sloveniji zgodila nesreča, kot se je v Franciji (pijan voznik, beg pred policijo, ukraden avto), bi to obravnavali zelo strogo.
Slovenska zakonodaja predvideva: če voznik povzroči smrt ene ali več oseb zaradi kršitve prometnih predpisov iz malomarnosti (torej ne naklepno ali objestno, ampak zaradi napake, trenutka nepazljivosti ipd.), zakon predvideva zapor do osem let. Predvideva pa tudi nevarno vožnja v cestnem prometu. Če takšna vožnja povzroči smrt ene ali več oseb, je zagrožena zaporna kazen od enega do 12 let. Morda pa bi tudi pri nas veljalo dodati še visoko finančno kazen.
