Brane Šalamon
Ljubljančanka Eva Domijan je dokazala, da je tudi v teh kriznih časih moč uspeti. Mladenka je končala študij na ljubljanski Filozofski fakulteti in ji je bilo učenje primerjalne književnosti in literarne teorije samo pomembno izhodišče, da si je odprla nekakšen povsem nov, za mnoge vabljiv svet mode.
Jeseni odhaja na podiplomski študij na ugledno London College of Fashion, kjer sprejmejo predvsem tiste, ki so jih britanski strokovnjaki prepoznali za nadarjene in lahko nanje svet mode v prihodnosti še računa. Tam je Eva Domijan že zdavnaj, po tistem, ko je začela pisati svoj blog o modi in so jo pred dvema letoma v italijanski izdaji svetovno znane modne revije Vogue uvrstili med sto najbolj modnih blogerk na svetu. Ko je ustvarila nov blog, torej spletno stran (www.dressful.com), in nanjo prenesla vse dotedanje izkušnje, so se ji na stežaj odprla vrata modnega sveta. Na svoje modne predstavitve jo vabijo modni oblikovalci z vsega sveta, redno je gostja najbolj elitnih tednov mode v New Yorku, Parizu in Milanu. Eva Domijan je presenečenje, ob gimnaziji je namreč končala tudi violino na srednji glasbeni šoli, dobila več nagrad in priznanj, usmerila pa se je povsem drugam.
V glasbi niste videli prihodnosti. Koliko pa je vendar za razumevanje sveta in težav pomembno poznavanje glasbe?
"Vedno me je zanimalo več stvari: glasba, film, literatura, umetnost, arhitektura. Čeprav imam absolutni posluh in smisel za glasbo, med šolanjem nikoli nisem razmišljala o karieri glasbenice. Verjetno tudi zato, ker sem po naravi ustvarjalna in bi se, če bi ostala v glasbenih vodah, prej odločila za skladateljico. Vesela sem, da sem glasbo spoznala zgodaj in se je z igranjem vtisnila vame. To je povsem drugače, kot če bi se je učila le iz knjig in s poslušanjem. Glasba je del mene. Zelo rada imam opero, neizogiben del katere so tudi kostumi, tako da sva spet pri oblačilih in modi."
Svet je multikulturen
Je bil kratek študij na newyorški filmski akademiji poskus, da bi šli k filmu, ali je bil tudi to delček za vašo sedanjo usmeritev?
"Po maturi sem se vpisala na New York Film Academy, ker me je zanimala filmska režija, vendar nisem imela praktičnih izkušenj. V dveh mesecih so nas naučili vsega, kar je treba znati za snemanje in montažo kratkih filmov. Po kratkem odmoru sem ugotovila, da mi je režija všeč, vendar se z njo ne želim ukvarjati ves čas, zato sem po vrnitvi v Ljubljano začela študirati primerjalno književnost, v zvezi s katero nisem imela teh zadržkov. Literatura ima daljšo zgodovino od filma, tako da je za študij potrebno več časa. Znanje, pridobljeno med študijem na NYFA, mi pride prav tudi v modi, saj je v zadnjem času zelo popularen modni film oziroma video, ki se bo v naslednjih letih še bolj razvijal. Prav tako dandanes uredniki od modnih novinarjev ne pričakujejo le smisla za pisanje, ampak tudi za vizualno - velika prednost je, če znaš poleg pisanja tudi fotografirati ali snemati. Svet je multikulturen, prostor okrog nas je multimedijski, študiji so multidisciplinarni… Naredila sem korak naprej in vsakemu področju, ki me zanima, posvetila več pozornosti, kot jo marsikdo enemu samemu področju."
Če hočejo mnogi postati manekeni ali modni oblikovalci, ste se vi raje lotili pisanja spletnega bloga, kar ima verjetno še večji vpliv.
"Pri nas je najlaže pritegniti pozornost z ubijalsko kritiko, v svetu pa s tem ne moreš dobiti publike. Če je kdo slab, ne zanima nikogar. Zakaj bi potem pisala o njem? Včasih še dobro ni dovolj dobro. Pozornost lahko pritegneš tako, da med prvimi opozoriš na najboljše. Modnih blogov in pišočih o modi je danes tako veliko, da se je treba potruditi, da te bralci v poplavi vsebin sploh opazijo."
Ste med redkimi, ki veste, kaj se v resnici dogaja v ozadju modnega sveta. Spletke, kuhinje, industrija…?
"V modi je nešteto ravni. Gre za zelo močno industrijo, v kateri so najpomembnejši ljudje in finančne ustanove, ki živijo in delajo daleč od pozornosti javnosti. Nobena skrivnost ni, da večina najbolj znanih svetovnih blagovnih znamk ni last oblikovalca ali njegove družine, čeprav nosi njegovo ime. Če ni dobrih poslovnih rezultatov ali če nekdo ne ustreza največjim kupcem, so menjave na najvišjih ravneh v modni industriji nekaj povsem običajnega. Trači, ki vse to spremljajo, so več ali manj samo zgodba za javnost. Edini namen je vzdrževanje pozornosti javnosti in dobra prodaja. Za javnimi osebami, ki predstavljajo modo navzven, so močne ekipe posameznikov, ki imajo modo radi, a jim blišč in kamere ne dišijo. Med njimi je tudi nekaj Slovencev in Slovenk."
Vaše diplomsko delo je povezano z modo: Moda in Zola. Ste med redkimi, ki so odkrili, da imajo tudi romani vpliv na modo?
"Na modo imajo vpliv številna področja, od literature do etničnih kultur in religij. Pri Zolaju gre za obraten proces: v svojih romanih opisuje modo takratnega časa, oblačila in materiali razkrivajo številne podrobnosti o likih, njihovih osebnostih in družbenem položaju. Literarni komparativisti se z modo ne ukvarjajo pogosto, saj ta ne sodi v področje njihove specializacije. Povezati modo in Zolajeve romane v diplomski nalogi je bil zame izziv, saj o tem ni pisal še nihče. Visoka moda je odraz tehnološkega, kulturnega in družbenega razvoja družbe. Pri kreacijah so uporabljeni najboljši (torej najsodobnejši) materiali, barve in vzorci povzemajo razvoj na likovnem področju, kroji pa družbene razmere. Skratka, lepota ni naključna. Dober modni kritik se tega zaveda, zato lahko zelo natančno napove, kaj bo upravičeno na vrhu in kaj bomo pozabili kot muho enodnevnico."
Ob uveljavljenih modnih oblikovalcih, od Armanija do Yamamota, vas zanima tudi zgodovina mode. Kako pomembno je, da jo poznamo?
"Za analiziranje in vrednotenje mode je poznavanje njene zgodovine nujno, saj si moda vsako sezono izposoja iz prejšnjih obdobij; sedanji razvoj so pravzaprav le reciklirani trendi iz preteklosti. V zadnjem času modne oblikovalce še posebej navdihujejo dvajseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Zgodovino mode, vsaj tisto 20. stoletja, pozna vsak modni oblikovalec. Med poznavalci lahko posamezne vrhunske kreacije primerjamo s slikami najbolj znanih svetovnih slikarjev. Kot so znane slike, Mona Liza, Pomlad in druge iz zgodovine likovne umetnosti, obstajajo v modi obleke znanih ustvarjalcev, ki dosegajo izredno visoke cene na dražbah oziroma jih lahko občudujemo le v muzejih. Tudi študijski programi modnega oblikovanja namenjajo na fakultetah veliko pozornosti zgodovini. Za ljudi, ki se z modo ne ukvarjajo, je njena zgodovina prav tako zanimiva, saj se modni slog (denimo punk v sedemdesetih letih) nikoli ne razvije sam od sebe, ampak je odraz družbenih sprememb."
Kot Jakopičeve slike
Ko sva že pri oblikovalcih, vas zanima predvsem novi val modnih oblikovalcev, ki nastaja hkrati z rastjo gospodarske moči na Daljnem vzhodu, je zanimivo vprašanje, kaj se v resnici dogaja z domačo modno oblikovalsko sceno.
"Slovenska modna scena je takšna kot vse druge: nekateri oblikovalci so dobri, nekateri niso. Najboljši pokazatelj, ali gre pri modnem oblikovanju za presežek ali ne, je seveda preboj v tujini, kjer je ponudba in s tem konkurenca veliko večja, vendar večina domačih modnih oblikovalcev nima dovolj velike in utečene produkcije, da bi lahko ciljali na tuje trge. Imamo torej ljudi, ne pa tudi industrije, ki bi lahko izdelovala vrhunsko modo, zato se ideje in zamisli naših najboljših ustavijo pri produkciji. Pot do uspeha vsekakor ne vodi preko treninga na slovenskih ovirah in omejitvah. Nekaj oblikovalcev sicer že prodaja tudi v trgovinah zunaj Slovenije in upam, da bo to uspelo še komu, saj na splošno Slovenci raje kot po domači modi posegajo po zvenečih tujih znamkah, kar je eden od razlogov, zakaj so pri nas modni oblikovalci, ki se preživljajo samo z oblikovanjem, v manjšini. Veliko se jih mora ukvarjati tudi s poučevanjem, izdelavo oblačil po naročilu itd. To pomeni, da jim posledično ostane manj časa za razvoj lastne blagovne znamke in vizije ter v končni fazi za doseganje presežkov."
Večina govori o modnem oblikovanju na splošno. Komu in čemu v resnici služijo oblikovalski izdelki, ki jih je na prvi pogled skoraj težko obleči, ne da bi vas na cesti začudeno gledali?
"Predvidevam, da tudi Jakopičeve slike v njegovem času niso bilo všeč prav vsem. Nekateri ljudje, ki so ponosni na to, da jih moda ne zanima, se radi zgražajo nad ekscentričnimi videzi z modnih stez, češ, kaj se gredo, jaz tega že ne bi nosil, ker je grdo ipd. Takšne ‚kritike’ niso utemeljene, saj oblačila vrednotijo zunaj konteksta. Modna revija služi temu, da oblikovalec z oblačili predstavi svojo umetniško vizijo. Tako kot druge umetnike ga pri izrazu nič ne omejuje. Bistvo kolekcij, ki se javnosti morda zdijo nenavadne in pretirane, je njihovo sporočilo, ki presega modo samo, saj se povezuje z zgodovino, politiko, socialnimi temami in drugimi področji. Naloga oblačil, ki jih vidimo na modni stezi, ni, da jih je moč obleči in nositi. Temu je namenjena prodajna kolekcija, ki se v trgovinah znajde sedem mesecev po modni reviji. Kompleksnejše kreacije navadno končajo v zasebnih zbirkah, muzejih ali arhivih modne hiše."
