Zakorakali smo v novo leto, ki po navadi prinese tudi kakšno prijetno ali manj prijetno stvar na področju zakonodaje. Izpostavil bi predvsem nekatere novosti na področju pokojninske reforme in novele zakona o urejanju trga dela.
Pokojninska reforma je vsekakor pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, k večji pravičnosti in socialni varnosti, pristojni pa ob tem obljubljajo, da se sistem ne bo zrušil pod težo demografskih sprememb. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035.
V letu 2026 se bodo uveljavile spremembe, ki izboljšujejo položaj zdajšnjih in prihodnjih upokojencev. Zvišujejo se najnižje invalidske pokojnine in zagotovljena starostna in invalidska pokojnina, dviguje se odstotek za odmero najnižje pokojnine in odstotek za odmero vdovske pokojnine. Višja bosta tudi odstotek za odmero družinske pokojnine in odmerni odstotek za otroka, ukinja pa se omejitev upoštevati največ tri otroke.
Pomembna novost, ki jo je prinesla pokojninska reforma, je, da od tega meseca naprej varstveni dodatek pripada tudi upokojencem, ki še niso dopolnili starosti 65 let, dolžnost preživljanja staršev pa se ob tem ne bo več ugotavljala.
Višja nadomestila, krajši delovnik in večja socialna varnost
Kar zadeva trg dela, je v začetku letošnjega leta začela veljati novela zakona o urejanju trga dela, ki je s 1. januarjem 2026 prinesla spremenjeno višino denarnega nadomestila za brezposelnost, krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (tako imenovani institut 80/90/100) in spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku, tako imenovanega agencijskega dela.
Tako imenovani institut 80/90/100 pomeni novo možnost dogovora med delodajalcem in delavcem o krajšem delovnem času delavca pred upokojitvijo. Gre za ugodnost, namenjeno starejšim delavcem, ki so dopolnili 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, ki lahko opravljajo delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, pri čemer bo njihova plača znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel plačane 100-odstotno, kot če bi delal polni delovni čas, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine.
Zakon zvišuje tudi najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, ki je določen v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajuje. Določene so tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma tako imenovanega agencijskega dela. Z namenom učinkovitejšega nadzora se dopolnjuje opredelitev dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Novela zakona prav tako prinaša spodbude za zaposlitev starejših od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost. Spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila se začne uporabljati 20. januarja 2026.
Z namenom zagotavljanja večje socialne varnosti prejemnikov nižjih pokojnin je državni zbor že decembra 2024 sprejel novelo zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1B). Novela je med drugim za obstoječe prejemnike pokojnin prinesla dvoletno podaljšanje roka za vložitev zahteve za uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine. Rok za vložitev vlog se bo iztekel konec letošnjega leta (31. decembra 2026), zato naj bodo upravičenci pozorni na to pravico.
