»Mislim, da je Luka končno zrasel kot vodja in dozorel. Ko sem igral z njim v reprezentanci, je bil še mlad fant, star 18 ali 17 let. Vsi vemo, kako nadarjen je in kaj zmore na igrišču. Zdaj pa se je resnično izboljšal pri pomembni stvari: postal je bolj glasen, igralcem je v garderobi, med odmori ali na igrišču govoril, kaj želi od njih in kako vidi igro. V reprezentanci potrebuje malo več pomoči, saj trenutno nimamo veliko igralcev in menjamo generacije. Upam, da bo čez dve ali tri leta imel več  pomoči in bomo boljši. Največji napredek pa je zagotovo v tem, da je končno začel skrbeti za svoje telo. Če želi igrati dolgo, je to prava pot,« je v pogovoru za spletno stran nba.com pred dnevi povedal Goran Dragić, nekdanji kapetan slovenske reprezentance in naš prvi zvezdnik NBA.

»Videti je boljši, hitrejši, bolj okreten. V obrambi se nekoliko bolj trudi in mislim, da bo to pomagalo, še posebej v končnici, ko bodo tekmeci skušali napasti vsako šibko točko. Mislim, da se bo to sezono dobro odrezal. Lakersi so imeli veliko poškodb in odsotnosti – LeBron, Luka, Reaves …  Ko bodo v polni sestavi, se bodo dobro odrezali. Priznati moram, da J. J. Redick opravlja neverjetno delo kot trener,« je za eno najbolj branih športnih spletnih strani v svetu ocenil Gogi, ki poudarja, da imajo evropski igralci v ligi NBA veliko večjo veljavo kot nekoč. 

»V ZDA evropskim igralcem dolgo časa niso dajali priložnosti. Spominjam se Dražena Petrovića, ki je bil eden najboljših evropskih igralcev. Hvaležen moram biti igralcem, ki so mi tlakovali pot. Arvydas Sabonis, Šarūnas Marčiulionis, Toni Kukoč, Vlade Divac, Peja Stojaković … vsi ti fantje so mi omogočili, da sem lahko igral. Kar neverjetno je, koliko tujih igralcev je zdaj glavnih v svojih klubih,« ugotavlja Dragić, ki v odgovoru na vprašanje, komu bi letos dal svoj glas za najkoristnejšega igralca (MVP), nekoliko presenetljivo ni najprej izstrelil Lukovega imena.  

Jan 7, 2026; San Antonio, Texas, USA; Los Angeles Lakers forward/guard Luka Dončić (77) draws a foul in between San Antonio Spurs forward/center Victor Wembanyama (1) and guard Stephon Castle (5) in the second half at Frost Bank Center. Mandatory Credit: Daniel Dunn-Imagn Images / Foto: Daniel Dunn

Dva zvezdnika lige: Victor Wembanyama in Luka Dončić v akciji. / Foto: Daniel Dunn-Imagn Images

»Svoj glas bi dal Victorju Wembanyamaju. Dal bi ga tudi Luki, ki bo  zagotovo dobil glasove za MVP-ja, ampak Wemby me preprosto fascinira. Kljub omejitvi minut dosega nore številke v napadu in obrambi. Ta fant zmore vse. Navdušen sem nad njegovo zrelostjo, še posebej pri tako mladih letih,« ni skrival navdušenja Ljubljančan, ki je v NBA igral 15 sezon za sedem različnih moštev. Največji uspeh je dosegel kot član Phoenixa v sezoni 2013–14, ko se je uvrstil v tretjo najboljšo peterko lige in bil imenovan za igralca, ki je najbolj napredoval. Leta 2018 je kot član Miamija in kot prvi Slovenec nastopil tudi na tekmi vseh zvezd (tekma All-Star). 

Michael Jordan marca 1995 / Foto: AP

Michael Jordan marca 1995. / Foto: AP

»Vedno sem si želel igrati na tekmi vseh zvezd in v veliko čast mi je, da sem bil prvi Slovenec, ki je igral na tej tekmi. Res sem ponosen na ta trenutek leta 2018. Zdaj imate Luko, ki je na tej tekmi vsako leto, zanj je kar prelahko. Ampak to je kul, saj zdaj vem, kako težko je igrati na tako visoki ravni in kako težko je toliko let biti najboljši. Zato lahko cenim vse te velike zvezde – Kobeja, Janisa, Luko, Michaela Jordana, LeBrona,« razmišlja Gogi, ki se veseli letošnjih sprememb na tekmi vseh zvezd, saj bodo eno od treh ekip sestavljali tuji igralci. »Dolga leta smo se pogovarjali o tem, da tekma vseh zvezd ni dobra, saj nihče ne igra v obrambi, zdaj pa upam, da bo malo drugače. Mednarodni in ameriški igralci bodo želeli dokazati, da so boljši. Po drugi strani pa razumem, da je sezona dolga in da se nihče noče poškodovati, zato bodo nekateri verjetno previdni,« meni Dragić, ki je ob Phoenixu in Miamiju igral še za klube Milwaukee Bucks, Chicago Bulls, Brooklyn Nets in Houston Rockets. V svoji karieri je košarkar, ki ga je na naboru leta 2008 kot petinštiridesetega izbral San Antonio, v povprečju dosegal 13,3 točke in 4,7 podaje na tekmo. 

Priznava, da ob selitvah ni ravno užival. »Ob prvi selitvi iz Phoenixa v Houston sem bil še mlad, brez družine in otrok, zato se je bilo veliko lažje preseliti, saj sem moral poskrbeti le zase. Vseeno je potreben čas, da spoznaš druge ljudi, drugačno organizacijo, mesto. Kot organizator igre moraš spoznati tudi sistem igre in se  prilagoditi. Če imaš družino, pa je ob menjavi veliko težje, saj otroci hodijo v šolo in se nekako ustališ v mestu … Ni lahko, a ko lahko igraš košarko – šport, ki ga imaš rad – niti ni pomembno, kje igraš,« razmišlja Dragić, ki namerava v kratkem v ZDA začeti svoj podkast Gogijeva garaža (Gogi’s Garage). 

Priporočamo