Letošnja zima v Evropi je izjemno smrtonosna. Po podatkih organizacije za opozorila pred plazovi European Avalanche Warning Services je od oktobra 2025 umrlo najmanj 99 ljudi, večinoma v Alpah – gorskem loku, ki se razteza čez Francijo, Italijo, Švico in Avstrijo ter velja za osrčje evropskega smučanja. Samo v francoskih Alpah je od prve smrtne nesreče 26. decembra plaz ubil 28 ljudi. To je velik porast v primerjavi s povprečjem, saj v tem delu sezone običajno umre približno osem ljudi, navaja francosko združenje za preučevanje snega in plazov ANENA. Tudi v Italiji in Švici je število smrtnih žrtev precej nad dolgoletnim povprečjem.
Moč plazov se je pokazala tudi v Švici, kjer se je iztiril vlak, pri čemer se je poškodovalo pet ljudi. V Franciji pa je plaz zasul gorsko kočo, razbil okna in kuhinjo napolnil s snegom.
Zakaj je letošnja zima tako nevarna
Za nastanek plazu so potrebni trije elementi: sneg, pobočje z naklonom nad 30 stopinj in sprožilec, kot so novozapadli ali taleči se sneg, človek, žival ali veter. Ti pogoji so v Alpah prisotni vsako zimo, vendar so bile letošnje razmere posebej neugodne. Po prvem sneženju novembra je sledilo daljše obdobje visokega zračnega tlaka. Sneg na tleh se je preoblikoval v tako imenovana »oglata zrna« – večje kristale, podobne sladkorju, ki se med seboj slabo povezujejo. Sama po sebi niso nevarna, težava pa nastane, ko jih prekrije nov sneg. Takrat te krhke plasti delujejo kot kroglični ležaji ali tekoči trak, po katerem lahko plaz zelo hitro zdrsne, pojasnjuje Stéphane Bornet iz organizacije ANENA.
V zadnjih tednih je po Evropi zapadlo več metrov svežega snega. K temu je prispeval nenavaden južni tok, ki je prinesel obilne padavine in ponekod povzročil poplave v nižinah. Hkrati je veter dodatno nanašal sneg na pobočja, kar je povzročilo močno kopičenje snežne odeje. Zaradi teh razmer so številne regionalne službe izdale opozorilo četrte stopnje nevarnosti, ponekod celo najvišjo, peto stopnjo. Christine Pielmeier z inštituta za preučevanje plazov SLF poudarja, da so takšne razmere sicer redke, a ne izjemne. Pojavijo se približno vsakih pet do petnajst let, čeprav je to le statistična ocena.
Podnebne spremembe in negotovost
Znanstveniki opozarjajo, da je težko neposredno povezati podnebno krizo s pogostostjo takšnih plazov. Vreme je po naravi spremenljivo, enak vremenski vzorec pa lahko zaradi različnih predhodnih razmer povzroči drugačne posledice. »Težko je potegniti neposredno povezavo. Vemo pa, da se podnebje spreminja,« pravi Bornet. Ena jasnih posledic je nihanje meje med dežjem in snegom. Tako lahko en dan sneži v dolini, naslednji dan pa dežuje na 2000 ali 2500 metrih nadmorske višine. Včasih to povzroči, da se snežna odeja utrdi in postane stabilnejša, drugič pa sneg postane težji in bolj nevaren.
Gore kljub razviti turistični infrastrukturi ostajajo divje. Prav to mnoge privlači k turnemu smučanju in smučanju zunaj urejenih prog. Večina izkušenih smučarjev se v nevarnih razmerah drži označenih prog, nekateri pa opozorila vseeno prezrejo. Audun Hetland z norveške Arktične univerze pojasnjuje, da turisti v smučarske počitnice pogosto vložijo veliko denarja in časa, zato želijo svoj dopust izkoristiti, kar jih lahko spodbudi k tveganju. Strokovni vodniki potrebujejo več dni za temeljito oceno terena, česar turisti nimajo na voljo.
V zadnjih letih je turno smučanje postalo vse bolj priljubljeno, vendar to samo po sebi ne pomeni več smrtnih nesreč. Mnogi pohodniki na krpljah se izogibajo strmim pobočjem, smučarji pa so danes bolje izobraženi, opremljeni in deležni učinkovitejšega reševanja. Vseeno strokovnjaki svetujejo, naj smučarji dosledno spremljajo plazovna opozorila, najemajo lokalne vodnike in izbirajo manj strma pobočja. Razmere se bodo postopoma stabilizirale, ko se bo nov sneg sprijel s podlago. V Švici naj bi se nevarnost v večjem delu države zmanjšala v prihodnjih dneh, medtem ko v nekaterih delih Francije nestabilnost lahko traja še več tednov.
