Leto, ki je za nami, so znanstveniki označili kot novo dobo podnebnih ekstremov. Copernicus, program EU za opazovanje Zemlje, pa je sporočil, da bo leto 2025 skoraj zagotovo obveljalo kot drugo ali tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev. Vročinski valovi so zajeli zahodno Evropo in Južni Sudan, ekstremne padavine in poplave so prizadele južno in jugovzhodno Azijo, Pakistan in Indijo, gozdni požari so divjali v Los Angelesu, Škotskem višavju, Španiji in na Portugalskem, svetovna morja so dosegala rekordne temperature, kar je povzročalo množično beljenje koral v zahodni Avstraliji in znaten umik morskega ledu na Antarktiki, Brazilija je doživela hudo sušo, vodna kriza v Teheranu pa je postala tako kritična, da so oblasti razpravljale o morebitni evakuaciji milijonov prebivalcev.
»Katastrofalni požari v naravi, rekordne količine padavin, temperature brez primere in uničujoči orkani, ki smo jih videli v zadnjih 12 mesecih, so neizpodbiten dokaz o hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Živimo v podnebju, na katero so znanstveniki opozarjali pred približno desetletjem, ko je bil podpisan pariški sporazum,« je o preteklem letu vremenskih ekstremov dejal Theodore Keeping, raziskovalec na Imperial Collegeu v Londonu.
Najdražja naravna katastrofa
Že v začetku lanskega leta, januarja, so nas dosegli posnetki uničujočih požarov, ki so prizadeli območje Los Angelesa. To je bila ena najbolj uničujočih naravnih nesreč v zgodovini Kalifornije, ki je šokirala znanstvenike, saj se je zgodila pozimi, ko so požari običajno redki. Toda Kalifornija je konec leta 2024 in v začetku 2025 doživela izjemno suho obdobje brez običajnega deževja, močni, topli in suhi vetrovi iz puščave pa so dosegli hitrost tudi do 100 kilometrov na uro, zaradi česar so se požari neustavljivo hitro širili.
Podnebna katastrofa je povzročila več kot 60 milijard dolarjev škode, zaradi česar velja za najdražjo podnebno katastrofo preteklega leta. Uničenih je bilo na tisoče stavb in domov, infrastruktura, velik je bil tudi izpad prihodkov. Približno 430 ljudi je umrlo neposredno v nesreči in posredno zaradi zdravstvenih zapletov zaradi onesnaženega zraka, Los Angeles pa je imel v tistem obdobju najslabšo kakovost zraka na svetu, dim je dosegel celo vzhodno obalo ZDA. Poleg vsega so bili uničeni tudi kritični habitati v gorovju Santa Monica, kar je ogrozilo tudi lokalno populacijo pum.
Najbolj smrtonosno
V poletnih mesecih so uničujoče poplave, ki so bile posledica monsunskih padavin in močnih tajfunov, prizadele Kitajsko. Razseljenih je bilo na tisoče ljudi, poplave in plazovi so povzročili za približno 12 milijard dolarjev škode, več sto ljudi je izgubilo življenje, ogromna je bila tudi škoda na kmetijskih površinah, predvsem riževih poljih, kar je povzročilo pomanjkanje hrane in dvig cen. Znanstveniki so poudarili, da so bile poplave intenzivnejše zaradi toplejšega ozračja, ki zadrži več vlage.
Cikloni, ekstremno deževje, padavine in posledično poplave so jeseni doleteli južno in jugovzhodno Azijo ter tudi tam povzročile ogromno škodo, in sicer za več kot 25 milijard dolarjev, življenje pa je izgubilo več kot 1750 ljudi. Na Filipinih so divjali tajfuni, razseljenih je bilo več kot 1,4 milijona ljudi, škoda pa je znašala pet milijard dolarjev.
Med junijem in septembrom sta Indija in Pakistan doživela eno najhujših monsunskih sezon v zadnjih desetletjih, poplave pa so zahtevale več kot 1860 življenj, večina smrti je bila posledica utopitev, zrušitev stavb in zemeljskih plazov na gorskih območjih. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije in številnih humanitarnih organizacij je bil to najsmrtonosnejši vremenski dogodek leta 2025, v katerem so nekatera območja več tednov ostala pod vodo. Škoda je bila ocenjena na približno šest milijard dolarjev, poplave pa so prisilile deset milijonov ljudi, da so zapustili domove. Zaradi uničene infrastrukture in kmetijskih površin, pomanjkanja hrane in posledično dviga cen hrane, obenem pa še zdravstvene krize po poplavah in širjenja bolezni, ki se prenašajo z vodo, je bila ta naravna katastrofa še večja.
Tudi v tem primeru so znanstveniki ugotovili, da so bili ekstremni dogodki povezani s podnebnimi spremembami. Višje temperature Arabskega morja so povzročile večje izhlapevanje, zaradi česar je bilo v ozračju več vlage, ekstremna poletna vročina v Himalaji pa je povzročila pospešeno taljenje ledenikov, kar je polne rečne struge naredilo še nevarnejše.
Vročinski valovi na severu
Visoke temperature, vročinski valovi in suša so ponovno doleteli tudi Evropo. Če so ekstremno visoke temperature, ki presegajo 40 stopinj Celzija, že stalnica v sredozemskih državah, pa niso na severu Evrope. Toda leto 2025 je pomenilo zasuk. Škotska je poleti doživela enega najintenzivnejših vročinskih valov v svoji zgodovini. V nekaterih delih Škotskega višavja so temperature prvič v zgodovini presegle 33 stopinj, kar je za to območje ekstremno. Nekatere vasi in mesta v notranjosti pa so imeli deset stopinj višje temperature od povprečja.
Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja spomladi in zelo visokih temperatur v začetku poletja so izbruhnili požari, približno 47.000 hektarjev površin je bilo požganih, kar je bil eden največjih obsegov požarov v zgodovini Škotske. Samo za primerjavo, požar na Krasu leta 2022 je uničil 3700 hektarjev površin. Toda požari niso uničevali le dreves, temveč tudi šotišča, zaradi česar je bila katastrofa na Škotskem še večja. Ko šota gori, se namreč v ozračje sprostijo velike količine shranjenega ogljikovega dioksida, kar še pospešuje podnebne spremembe. Znanstveniki so te dogodke izpostavili kot jasen znak, da tudi sever ni varen pred vročinskimi valovi in požari.
Podnebna nepravičnost
Mohamed Adow, direktor raziskovalnega centra Power Shift Africa, je na letošnjem podnebnem vrhu v Braziliji pomenljivo dejal: »Medtem ko bogate države štejejo finančne stroške nesreč, milijoni ljudi po Afriki, Aziji in Karibih štejejo izgubljena življenja, domove in prihodnost. Leta 2026 morajo vlade nehati tiščati glavo v pesek in začeti zagotavljati resnično podporo ljudem na prvih bojnih črtah.«
V začetku leta 2025, v februarju, je Južni Sudan prizadel eden najbolj ekstremnih in dolgotrajnih vročinskih valov v zgodovini te države, kar je oblasti marca prisililo, da so zaprle šole za najmanj dva tedna, potem ko je na desetine otrok doživelo toplotni udar. Vročinski val v državi je bil intenziven tako po trajanju kot po intenzivnosti, temperature pa so se po vsej državi gibale od 41 do 45 stopinj Celzija, ponekod so dosegle celo 48 stopinj. Kot so ugotovili znanstveniki, je bil ta vročinski val zaradi podnebnih sprememb za štiri stopinje toplejši, kot bi bil, če ne bi bilo globalnega segrevanja. Vročinski val je povzročil resno zdravstveno krizo zaradi toplotnih udarov otrok in starejših, vročina pa je sovpadala z izpadi električne energije, kar je onemogočalo hlajenje v bolnišnicah in hrambo nujnih zdravil. Zaradi suše in vročine so bili uničeni pašniki, poginila je živina, vodni viri so presahnili. Ta dogodek pa bolj kot kateri koli drug kaže na primer podnebne nepravičnosti, saj so države, ki skoraj nič ne prispevajo h globalnim emisijam, kot je Južni Sudan, med najbolj prizadetimi zaradi podnebnih sprememb.
Poleti je serija vročinskih valov zajela tudi Iran, predvsem glavno mesto Teheran, ti so bili posledica toplotne kupole nad celotnim Bližnjim in Srednjim vzhodom. Temperature so se v Teheranu redno dvigovale nad 43 stopinj, ponekod na jugu države so presegle 50 stopinj Celzija. Razmere so postale tako kritične, da so državne oblasti dogajanje označile za vprašanje nacionalne varnosti, v Teheranu pa so imeli večkrat dela proste dneve, da so zmanjšali obremenitev električnega omrežja in zaščitili zdravje ljudi. Toda največjo krizo so v državi doživeli zaradi suše in pomanjkanja vode. Suša v letu 2025 je bila namreč rezultat več zaporednih sušnih let, ki so popolnoma izčrpala zaloge vode. Ponekod v Teheranu so ljudje ostali brez pitne vode več dni zapored, pet glavnih jezov, ki oskrbujejo mesto z vodo, pa je doseglo kritično nizke ravni. Nekateri so bili napolnjeni le deset- do 15-odstotno. Povečalo se je število peščenih viharjev, kakovost zraka je bila slaba za dihala, kmetijske površine in mokrišča v okolici so se izsušili, zaradi čezmernega črpanja podtalnice pa se tla pod Teheranom in v okolici pogrezajo, kar ogroža infrastrukturo. Razmere so postale tako resne, da so strokovnjaki in nekateri uradniki resno razpravljali o dolgoročni nevzdržnosti Teherana kot prestolnice in morebitni preselitvi milijonov prebivalcev v prihodnosti.
