V letošnji volilni kampanji je vprašanje varovanja okolja povsem potisnjeno na stranski tir. Vsak še najmanjši strankarski »špetir« je politikom in tistim, ki bi radi to postali, očitno pomembnejši kot to, kako ohraniti čisto pitno vodo, morda sanirati pretekle okoljske grehe ali se posvetiti že napovedanim projektom, kot je sežigalnica v Ljubljani – četudi so nas pretekle prakse naučile, da je stroka pri takšnih projektih, žal, očitno povsem podrejena politiki.
V takšnem vzdušju niti ne preseneča, da državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, nekdanji minister za okolje in prostor ter strokovnjak za okoljsko politiko Jure Leben na družbenem omrežju facebook promovira prakse, ki niso le sporne, ampak praviloma tudi prepovedane. V včeraj objavljenem posnetku se je namreč »pohvalil«, da verjame v naravno gnojenje, zato vsako pomlad suho travo na svojem vrtu – zakuri. Priznal je, da takšno prakso, zaradi katere zraste zelo »veliko novih rožic«, divjih jagod in ki privablja veliko ptičev, opravlja deset in več let.
Praviloma je po slovenski zakonodaji požig suhe trave prepovedan, če ni del kurjenja na urejenem kurišču ali izrecno dovoljenega nadzorovanega ognja v naravnem okolju. Požigi predstavljajo ne le varnostno, ampak tudi okoljsko tveganje. Kot prvo, gasilci imajo najverjetneje pametnejše delo od gašenja požarov zaradi suhe trave, ki morda uidejo izpod nadzora. Kot drugo, požig povzroči izgubo hranil v tleh, uniči se življenjski prostor za žuželke, ptice in mikroorganizme, ki so koristni za prst in ekosistem, medtem ko dim in emisije ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in delcev PM10 onesnažujejo zrak. Na vse to so komentatorji na družbenem omrežju državnega sekretarja v kabinetu vlade ter nekdanjega ministra za okolje in prostor tudi opozorili – a se na njihova opozorila ni odzval.
Tudi gasilci o zmotnih prepričanjih
Lebnova objava je zmotila tudi mariborskega publicista Borisa Vezjaka, ki se je obrnil kar na inšpekcijo za okolje, jim podrobno opisal dogajanje in dobil potrditev, da je požig travne ruše, kot ga izvaja državni sekretar za okolje Jure Leben, prepovedan.
Poglejmo, kaj o sežiganju v naravi pravijo gasilci. Na spletni strani Gasilske zveze Maribor je zapisano:
»Vsako leto se ob spomladanskem čiščenju vrtov in okolice nabere kar velika količina zelenega obreza, odpadne trave, listja in drugih biološko razgradljivih odpadkov, za katere ne vemo prav, kako bi z njimi ravnali. Najpogosteje in najbolj preprosto – jih zakurimo, in sicer kar tam, kjer so nastali. Zmotno celo menimo, da s tem koristimo rodovitnosti tal! Ob vse bolj zaskrbljujočem onesnaženju ozračja in podnebnih spremembah bi se vendarle že morali zavedati, da tako početje škoduje okolju in predvsem našemu zdravju. Kurjenje lesa in biomase namreč obremenjuje zrak s škodljivimi delci PM in drugimi onesnaževali (benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki, ogljikov monoksid …), ki so za krvožilni sistem in srce posebej nevarni, določeni celo rakotvorni. Sveža biomasa je težje gorljiva, zato sprošča neprimerno več gostega dima, smradu in saj, ki ogrožajo vsa živa bitja.«
Pri tem omenjajo uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju in uredbo o odpadkih ter nadaljujejo: »Sezona požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi tople in suhe jeseni in pomladi podaljšuje. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena.«
Po evropskih volitvah Leben še na državnozborske
Spomnimo: Robert Golob je leta 2022 prevzel Stranko zelenih dejanj (Z.Dej) Jureta Lebna, leta 2024 pa je bil Leben imenovan za državnega sekretarja v Golobovem kabinetu, kjer je zadolžen za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami. Vrnitve v politiko si očitno zelo želi, saj je bil kandidat Gibanja Svoboda že na zadnjih evropskih volitvah, na skorajšnjih državnozborskih pa je kandidat omenjene stranke v ljubljanskem volilnem okraju Vič-Rudnik 1.
Leben, ki sicer velja za strokovnjaka za okoljske politike in ki je študiral tudi v tujini, je leta 2018 postal minister za okolje in prostor, januarja 2019 pa je odstopil po izbruhu afere, povezane z maketo za projekt Drugi tir Divača–Koper. Istega leta se je zaposlil v gospodarstvu, kjer je delal do junija 2024 oziroma imenovanja za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.
