Medtem ko je snežni zamet konec tedna ohromil velik del Združenih držav, se nad ameriško politično krajino dviga vse gostejši dim solzivca in nezaupanja. Podatki, ki prihajajo na dan, razkrivajo srhljiv vzorec: od lanskega julija so pripadniki ministrstva za domovinsko varnost (DHS) streljali šestnajstkrat, administracija Donalda Trumpa pa je v prav vseh primerih dejanju podelila legitimnost, še preden se je posušila kri na pločniku, poroča Washington Post. V časniku The New York Times pa poudarjajo, da se temperatura v državi kljub rekordnemu mrazu dviga. Ljudje demonstrirajo na ulicah, visoko dvigujejo napise in plakate. Tudi takšne, pri katerih je svoj prispevek dodal naš oblikovalec Tomato Košir.

Med drugim je svet obkrožila slika z naslovnice Objektiva, ki je delo fotografa Roberta Schmidta in jo je po svetu razposlala agencija Getty Images.

V svetu zveznih agentov službe za priseljevanje in carino​ (ICE) in obmejne patrulje se zdi, da so pravila igre v drugem Trumpovem mandatu postala neizprosno enostranska. Od 16 incidentov s strelnim orožjem jih je bila večina usmerjena proti voznikom med rutinskimi postopki v mestih, kot sta Los Angeles in Chicago, kjer je Washington močno okrepil prisotnost zvezne policije. Epilog: deset ranjenih – med njimi štirje ameriški državljani – in tri smrtne žrtve.

»Domači teroristi«

Toda tisto, kar najbolj buri duhove, ni samo surova sila, temveč hitrost, s katero Bela hiša konstruira uradno resnico. Še preden neodvisni preiskovalci sploh vstopijo na prizorišče, so žrtve v uradnih izjavah že označene za »domače teroriste«, agenti pa za heroje, ki so delovali v samoobrambi.

Zadnji dogodki v Minneapolisu so postali simbol tega globokega družbenega razkola. Smrt Alexa Prettija, 37-letnega medicinskega tehnika in nekaznovanega državljana, ki so ga agenti ustrelili med snemanjem protesta, je sprožila val ogorčenja, ki ga niso mogli ustaviti niti snežni zameti.

Američani z grozo spremljajo, kaj se dogaja v njihovi državi. »To ni Kitajska ali komunistična država, kjer te ustrelijo zaradi protestiranja,« je novinarjem dejala računovodkinja iz Iowe.

Uradna zgodba Gregoryja Bovina, visokega uradnika obmejne patrulje, je bila neizprosna: Pretti naj bi načrtoval »pokol organov pregona«. Toda videoposnetek, ki je preplavil družbena omrežja, slika drugačno situacijo. Na njem je videti moškega, ki stopi med agenta in žensko, ki jo agent poškropi s solzivcem, nakar ga zvezni agenti zbijejo na tla in ustrelijo. Pretti je sicer zakonito nosil orožje, vendar ga po pričevanjih očividcev in posnetkih ni nikoli izvlekel.

»Video se mi nenehno vrti v glavi,« je za The New York Times povedal 23-letni študent Jack DiPrimio. »To ni Amerika, ki nam jo obljubljajo v učbenikih.«

Brez kazenskih pregonov

Statistika je neusmiljena in pripoveduje drugačno zgodbo, kot jo poskušajo prikazati v Beli hiši. V skoraj polovici primerov, kjer so oblasti hitro vložile obtožnice proti tistim, na katere so agenti streljali, so tožilci kasneje odstopili od pregona ali pa je sodnik zadevo zavrgel zaradi dokazov, ki so neposredno spodkopavali vladno različico dogodkov.

Kljub temu noben agent ICE ali obmejne patrulje doslej ni bil kazensko preganjan ali notranje disciplinsko kaznovan. Ta kultura nekaznovanosti je po mnenju kritikov neposredna posledica Trumpove retorike, ki priseljence označuje za »smeti«, zvezne agente pa spodbuja k agresivnemu ravnanju.

Vpliv teh dogodkov sega daleč onkraj Minneapolisa. Ameriški mediji povzemajo še naslednjo zgodbo: v Indiani je praznovanje 97. rojstnega dne Jerryja Webra minilo v senci televizijskih poročil o nasilju. »Zdi se, kot da živimo v dveh svetovih hkrati,« je povedal njegov sin Gerry, odvetnik za človekove pravice. »Na eni strani družinsko praznovanje, na drugi pa opazovanje razpada Amerike.«

Tudi znotraj republikanskega tabora se pojavljajo razpoke. Jennifer Stitz, računovodkinja iz Iowe, ki je leta 2024 volila Trumpa, novinarjem ni skrivala razočaranja nad smrtjo Prettija. »To ni Kitajska ali komunistična država, kjer te ustrelijo zaradi protestiranja,« je dejala svojemu soprogu, ki je dogodek videl povsem drugače – kot nepotrebno vmešavanje v delo policije. 

Pod črto pa bi lahko zapisali, da se vse bolj zavedajo, da se nekaj mora spremeniti.

Medtem ko Trumpova administracija pozornost že preusmerja k novim geopolitičnim podvigom – zdaj proti Iranu pluje številna flota – v ameriških mestih ostaja neprijeten občutek, da so zvezni agenti postali politični instrument, ki strelja hitreje, kot se lahko odzove roka pravice.

Priporočamo