Tudi sardela ima svoj dan, 24. novembra zaznamujemo svetovni dan te plave ribe. To ne preseneča, saj sardele in sardone poznajo po vsej Evropi in marsikje drugje. Zagotovo je sardela nesporna kraljica ribolova v Jadranskem morju. Zdi pa se, da bomo morali to dejstvo kmalu zapisati v pretekliku: je bila. Sardela namreč izginja, stalež je nepopravljivo ogrožen. Če smo v preteklosti govorili o nihanjih oziroma valovih, ko je bil stalež sardel višji ali nižji, gre v zadnjih desetletjih krivulja samo še navzdol.

V Sloveniji smo z ribolovom na sardele opravili že pred 25 leti, ko je podjetje Riba poslalo v razrez še zadnji dve večji barki za lov na sardelo Riba 1 in Riba 2 ter za umik iz ribolova dobilo evropski denar. Poglejmo številke: leta 2010 so slovenski ribiči zabeležili 402 toni ulovljenih sardel na leto, takrat je sardela še predstavljala glavnino slovenskega ribolova. Lani pa jih je v mreže zašlo le še za vzorec, skupno 306 kilogramov, manj kot kilogram na dan. Tako da malo slovensko ribištvo nima prav nič več z zadnjimi skrb zbujajočimi podatki z Jadrana. »Pri nas tarčnega ribolova na sardele nimamo več, večina je pravzaprav prilova, ki se najde v mrežah, ko ribiči lovijo druge ribe,« potrjuje Tomaž Remžgar, vodja ribiške pisarne Zavoda za ribištvo. Tako da tudi podatkov o gibanju staleža načrtno ne zbirajo.

Ribiči: Krivi so tudi delfini in tuni

Slovenske potrošnike pa problem vseeno zadeva. Razmere na Hrvaškem še kako vplivajo na to, ali bodo sardele še na slovenskih krožnikih. Kupci v naših ribarnicah zelo radi posegajo po sardelah. Večina sardel v naših ribarnicah je namreč v zadnjih letih prišla s Hrvaškega ali natančneje z ribiške borze v Trstu, kamor prodajajo svoj ulov tudi hrvaški ribiči.

ribiči Rovinj, barka ribiška / Foto: Katja Gleščič

Ribiči v zahodni Istri lahko sardele lovijo le pet dni na mesec. / Foto: Katja Gleščič

Sardela in sardon sta temelj hrvaškega ribolova, predstavljata 80 odstotkov skupnega ulova vseh rib. Na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu pa resno opozarjajo: populacija sardona je stabilna, sardela pa je v velikem prelovu in izginja. »Manj kot pet odstotkov je verjetnosti, da se stalež sardele v Jadranu izboljša sam. Potrebujemo drastične ukrepe, da sardeli pomagamo, da se obnovi,« je pozvala biologinja Vanja Čikeš Keč z inštituta. Nekateri ukrepi zmanjševanja ribolova veljajo že nekaj let. V zahodni Istri, kjer so razmere najbolj kritične, smejo ribiči loviti sardele samo pet dni v mesecu.

A to očitno ni dovolj oziroma je ukrep prišel prepozno. Na upravi za ribištvo v okviru ministrstva za kmetijstvo že omenjajo možnost, da bi za leto ali celo dve povsem prepovedali lov na sardele.

Poleg tega je hrvaška vlada razpisala še nov natečaj za spodbujanje razreza ribiških bark, predvsem plavaric za lov na sardele in kočaric, ter trajni umik ribičev iz ribištva. »Za zdaj se je prijavilo 20 ribičev, želimo si, da bi se jih za umik iz ribolovne flote odločilo 35,« je na nedavnem srečanju ribolovnega sektorja na Lošinju povedal Ivan Matijevič, državni sekretar ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo Hrvaške.

Ta evropski ukrep je pred 25 leti že uresničila Slovenija in takrat zmanjšala nosilnost ribiške flote za 38 odstotkov, vključno z večjima barkama za sardele. Tudi Hrvati so na tak način že trajno zmanjševali število ribiških bark. Vrh hrvaškega ribiškega ceha zato zdaj ni naklonjen nadaljnjemu uničevanju bark zaradi sardel. »Pred 30 leti je sardela v Jadranu tudi izginila, a se je kasneje populacija popravila. Za situacijo nismo krivi samo ribiči, še druge dejavnike je treba upoštevati: tune in delfine, ki se hranijo s sardelami in sardoni, pa tudi klimatske spremembe,« je za HRT poudaril Stjepan Nedoklan, ribič z Malega Lošinja in predsednik ribiškega ceha. Tudi puljski ribič Neven Lorencin je proti uničevanju bark: »Kaj če se stalež čez pet ali deset let izboljša, s čim bomo lovili?«

Sardele postajajo sardelice

Stroka potrjuje, da je v Jadranskem morju vse več delfinov in tunov, ki se prehranjujejo z malo plavo ribo. A glavni vzrok za krizne razmere pri najpomembnejši ribi Jadrana je vendarle preveč ribarjenja, se strinja Tomaž Remžgar. Ne samo da je sardel vse manj, so tudi čedalje manjše, opozarja. V preteklosti so v ribarnicah za en kilogram potrebovali manj kot 30 sardel, zdaj jih naštejejo že 60. »Sardela nima niti časa da zraste, živi štiri ali pet let, komaj osem centimetrov v povprečju doseže, enkrat se drsti, potem pa že postane plen kakšnega morskega plenilca ali jo ujame ribič. Danes skoraj ni več jat s 15-centimetrskimi sardelami, kot smo jih poznali nekoč,« pravi Remžgar.

sardela sardele ribarnica Koper / Foto: Katja Gleščič

»Danes imate pa veliko srečo, dobili smo res velike sardele iz Hrvaške. A to ni pogosto, običajno so pol manjše,« so povedali v koprski ribarnici, ko smo iskali sardele za fotografijo. Tudi cena sardele se dviga in dosega že osem evrov za kilogram. / Foto: Katja Gleščič

Tako ugotavljajo povsod po Sredozemlju. Glavni krivec to je slabša hrana, sklepajo strokovnjaki. Glavni vir hrane sardel je plankton, ta pa je s segrevanjem morja čedalje manj hranljiv. Pa smo spet pri podnebnih spremembah. Če poenostavimo: morje se segreva, planktona je manj in postaja manj kakovosten, sardele zato težje pridejo do dovolj hrane, obenem pa za prehranjevanje porabijo več energije. Posledica je slabša telesna kondicija in manjša velikost rib. Sardele so postale sardelice in imajo manj maščob, po kateri so prepoznavne in zaradi katerih veljajo za ribo z visoko hranilno vrednostjo in vsebnostjo omega-3-maščobnih kislin.

Okoljevarstvene organizacije so pri svojem delovanju za varovanje morja osredotočene predvsem na večje morske ribe in sesalce, za katere so se hitro pripravljene zavzeti, za sardelice pa ne gredo v akcijo. Morda bodo sardele dobile več pozornosti takrat, ko jih sploh ne bo več mogoče najti v ribarnicah, gostilnah in na poletnih obmorskih prireditvah, ampak bodo postale redka – in draga – delikatesa. Zdaj dosegajo ceno že osem evrov za kilogram.

Sardela in sardina

Latinsko ime za sardelo je Sardina pilchardus. Ime naj bi dobila po otoku Sardinija. Po Evropi jo poimenujejo različno: sardina, sardine, sardien, sardynka, sardinha, sardină, sardin, sardiin, sardiini, srdela, Σαρδέλα, cардина, σαρδέλλα, szardínia, parrotxa.

V slovenščini je sardina ime za sardele v konzervi. V tem se slovenščina razlikuje od večine drugih jezikov, kjer te razlike ne poznajo. Konzerviranje hrane v zaprtih posodah si je konec 18. stoletja izmislil Francoz Nicolas Appert. Leta 1822 pa je Joseph Colin inovacijo nadgradil v prve sardine v konzervi. Na slovenskih tleh je prva tovarna ribjih konzerv začela delovati leta 1881 v Izoli, odprlo jo je francosko podjetje Societe Generale Francaise (Generalna francoska družba za konzerviranje živil).

Priporočamo