Avstralski zakon o prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let je sprožil globalni domino učinek. Od Københavna do Washingtona se politiki, starši in strokovnjaki sprašujejo: ali je nastopil čas, da Silicijevi dolini končno postavimo meje?
Dolgo časa je namreč veljalo soglasje, da je internet divji zahod, kjer pravila fizičnega sveta ne veljajo, in da so pametni telefoni neizogibna vstopnica v odraslost. Toda ta paradigma se pospešeno ruši. Ko je Avstralija pred kratkim sprejela drakonsko zakonodajo, ki prepoveduje dostop do družbenih omrežij otrokom, mlajšim od 16 let, to ni bil samo nekakšen osamljen krik z južne poloble. Bil je strel s pištolo, ki je naznanil začetek nove globalne bitke za duševno zdravje prihodnjih generacij.
Medtem ko tehnološki velikani v svojih steklenih palačah v Kaliforniji preračunavajo vpliv na prihodke od oglasov, se v evropskih prestolnicah in ameriških zveznih državah kujejo načrti, ki bi lahko korenito spremenili način, kako mladi odraščajo v 21. stoletju, je nedavno pisal The Guardian. Vprašanje ni več, ali so družbena omrežja škodljiva, temveč kako agresivno mora država poseči v zasebnost družine, da bi zaščitila otroke pred cunamijem algoritmov.
Evropa na okopih
Stara celina, ki je s svojo Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in Aktom o digitalnih storitvah (DSA) že dokazala, da se ne boji spopada z ameriškim tehnološkim sektorjem, je avstralski potezi prisluhnila z velikim zanimanjem. Retorika evropskih voditeljev postaja vse bolj ostra in čustvena. Kar se dogaja v Bruslju, pa seveda močno odmeva v Ljubljani.
Danska premierka Mette Frederiksen nedavno ni izbirala besed, ko je napovedala, da njena vlada razmišlja o prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. »Mobilni telefoni in družbena omrežja kradejo otroštvo našim otrokom,« je dejala. To ni več politično vprašanje regulacije trga, gre za kulturni boj za pravico do odraščanja brez nenehnega digitalnega nadzora in pritiska vrstnikov. Danska namerava zakonodajo, ki bi to urejala, sprejeti že prihodnje leto.
Podobni vetrovi vejejo na Norveškem, kjer premier Jonas Gahr Støre svari pred neomejeno »močjo algoritmov« in napoveduje dvig starostne meje — prav tako na 15 let. Tudi v Franciji, zibelki evropskega razsvetljenstva, predsednik Emmanuel Macron ni izključil popolne prepovedi za mlajše od te meje. Posebna parlamentarna komisija je šla celo korak dlje in predlagala uvedbo »digitalne policijske ure« za mladostnike med 15. in 18. letom, kar bi dejansko preprečilo nočno brskanje, ki tako pogosto vodi v motnje spanja in anksioznost.
Španija in Irska medtem iščeta bolj tehnokratske rešitve. Španski premier Pedro Sánchez poziva parlament k dvigu starostne meje na 16 let, medtem ko Dublin razvija sistem digitalne denarnice, ki bi omogočal strogo preverjanje starosti in identitete – ukrep, ki ga tehnološka podjetja pogosto označujejo za tehnično neizvedljivega ali invazivnega.
Tudi v Bruslju, birokratskem srcu Evrope, se kolesje premika. Čeprav Evropski parlament nima neposredne moči za vsesplošno prepoved, je nedavno sprejel resolucijo, ki zahteva prepoved uporabe za mlajše od 16 let brez privolitve staršev. Danska evroposlanka Christel Schaldemose, ena glavnih arhitektk tega pritiska, poudarja, da je to šele začetek: »Močna starostna meja je dobro izhodišče.« Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je obljubila ustanovitev strokovnega panela, ki bo svetoval o zaščiti otrok, pri čemer je slikovito opisala stisko staršev, ki se utapljajo v »poplavi tehnoloških velikanov«.
Ustavna pravica do tiktoka
Na drugi strani Atlantika pa je situacija bolj zapletena. V ZDA, domovini največjih tehnoloških podjetij, trkajo želje po zaščiti otrok ob neprebojni zid prvega amandmaja ustave, ki ščiti svobodo govora. Kljub temu se bitka bije na ravni zveznih držav.
Republikanski guverner Floride Ron DeSantis je podpisal zakon o prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 14 let, Utah pa zahteva starševsko soglasje za vse mlajše od 18 let. Vendar so ti zakoni že predmet pravnih bitk. Tehnološki lobiji in zagovorniki digitalnih pravic trdijo, da država nima pravice omejevati dostopa do informacij, pa čeprav gre za mladoletnike.
Politični analitiki so skeptični glede možnosti zvezne prepovedi, kljub temu da nekdanji vodja osebja Bele hiše Rahm Emanuel poziva ZDA, naj sledijo Avstraliji.
Svetovni trend
Trend regulacije ni omejen le omenjene države. Malezija načrtuje prepoved za mlajše od 16 let s prihodnjim letom, Brazilija pa je že dvignila starostno mejo za instagram. Svet postaja vse manj toleranten do ideje, da morajo otroci plačevati ceno za dobičke delničarjev Mete, TikToka in Googla.
Vendar pa v tem globalnem stampedu k regulaciji Unicef, agencija ZN za otroke, dviguje opozorilni prst. Opozarjajo, da lahko prepovedi »udarijo nazaj«. Za marginalizirane otroke, tiste, ki živijo v izoliranih okoljih ali se spopadajo z vprašanji identitete, je splet pogosto edina rešilna bilka in prostor, kjer najdejo skupnost. Odvzem tega dostopa bi jih lahko pahnil v še večjo stisko.
In Slovenija? Uradno se nagiba k strožji regulaciji. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v nedavnih odzivih (zlasti po avstralski napovedi in evropskih razpravah) podalo mnenje, da podpira dvig starosti. »Menimo, da bi morala biti najnižja starost za uporabo družbenih omrežij 16 let, saj raziskave kažejo, da je zgodnja izpostavljenost digitalnim platformam povezana z večjim tveganjem za težave v duševnem zdravju in zasvojenost,« so z ministrstva sporočili nedavno.
