»Trumpove poteze so že in še bodo povzročile reakcije na finančnih trgih, saj se spet potrjuje, da je ameriška ekonomska politika zelo nepredvidljiva. Dogaja se mimo vseh sprejetih dogovorov in je rezultat zelo impulzivnega vedenja tako prvega človeka kot celotne njegove administracije. Poleg predvidljivo nepredvidljivih reakcij finančnih trgov se ob sedanji vnovični negotovosti obetata dvig določenih stroškov, zlasti za ameriške uvoznike, podjetnike in potrošnike, ter pritisk na cene. Vse to smo pod Trumpom doživljali že lani in se bo letos očitno ponavljalo. Živimo pač v času paradoksa, ko navidezno najbolj liberalna država postaja najbolj administrativna doslej, kar je rezultat politične hegemonije in Trumpovega načina vladanja, ki je na skrajni meji legalnosti,« ob vnovičnem pestrem dogajanju na področju ameriških carin ugotavlja ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Ni se dolgo plesalo
Ameriško vrhovno sodišče je minuli petek s šestimi glasovi proti trem razveljavilo tako imenovane vzajemne carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih. Sodišče je zdaj namreč ugotovilo, da je presegel pooblastila in da takih carin ne bi smel uvesti mimo kongresa. »Tuje države, ki so nas leta izkoriščale, so navdušene. Tako so srečne in plešejo na ulicah, vendar ne bodo dolgo plesale, to vam lahko zagotovim,« se je Trump takoj besno odzval na izredni novinarski konferenci in dodal, da ga je sram zaradi nekaterih sodnikov, ki da niso pokazali zvestobe in naj bi popustili pod mednarodnimi pritiski. Mimogrede jih je označil še za nedomoljubne bedake, ki da so v sramoto svojim družinam.
Namesto razveljavljenih carin je takoj napovedal nove in še isti dan res uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, nato pa jih v soboto zvišal na 15 odstotkov. Tokratne carine je Trump uvedel na podlagi 122. člena zakona o trgovini iz leta 1974, ki predsedniku omogoča, da za 150 dni uvede dajatve v višini do 15 odstotkov v primeru resnih težav v plačilni bilanci. Po izteku tega roka bo za nadaljevanje potrebna odobritev kongresa. Iz novih carin je izvzeto določeno blago, vključno z nekaterimi živili, kritičnimi minerali, elektroniko in avtomobili, prav tako ni obdavčeno blago iz Kanade in Mehike.
Odločitev vrhovnih sodnikov je svojevrstno presenečenje in boleč poraz za Trumpa, saj imajo na sodišču večino konservativci, tri je v svojem prvem mandatu imenoval sam. Z vzajemnimi carinami, ki so za EU po lanskem poletnem dogovoru segale do 15 odstotkov, za Indijo in Brazilijo do 50 odstotkov, za Kitajsko pa do njenih učinkovitih protiukrepov nekaj časa celo do 145 odstotkov, naj bi ZDA do decembra zbrale več kot 130 milijard dolarjev. Trump je pred odločitvijo pritiskal na sodišče, da bi bila razveljavitev carin katastrofa, ker bo po dolgih sodnih postopkih vlada verjetno morala uvoznikom vrniti milijarde dolarjev, zbranih s carinami. A skupina malih podjetij, ki so spoznala, da carin ne morejo kar prevaliti na potrošnike in tuje izvoznike, je s svojo tožbo po nižjih sodiščih nazadnje tudi vrhovno sodišče prepričala, da Trump carin ne bi smel uvesti brez odobritve kongresa. Ob uvedbi vzajemnih carin se je predsednik sicer skliceval na zakon iz prejšnjega stoletja, ki omogoča urejanje uvoza v času izrednih razmer. Te naj bi po njegovem nastopile, ker da tuje države z visokimi presežki v blagovni menjavi izkoriščajo ZDA. Odločitev sodišča so pozdravili zlasti ameriški pridelovalci soje, ki so zaradi povračilnih ukrepov Kitajske izgubili dostop do enega največjih trgov. Chuck Schumer, vodja demokratov v senatu, je izjavil, da bo odločitev vrhovnega sodišča Američanom končno prinesla olajšanje in zmago za njihove denarnice.
Previdne izjave
Ameriški zunanjetrgovinski partnerji so se na novico iz ZDA odzvali zadržano in previdno, da Trumpa ne bi še bolj razjezili in tvegali še kakšnega povišanja carin. Evropska komisija je v prvem odzivu dejala le, da odločbo vrhovnih sodnikov pozorno proučuje in da je v tesnem stiku s predstavniki Trumpove administracije. »Podjetja na obeh straneh Atlantika so odvisna od stabilnosti in predvidljivosti v trgovinskih odnosih med EU in ZDA. Še naprej se zavzemamo za nizke carinske stopnje,« je izjavil tiskovni predstavnik komisije Olof Gill. Nemški kancler Friedrich Merz si je v odločitvi sodišča vendarle drznil prepoznati pozitiven znak, da ločitev oblasti v ZDA še vedno deluje.
Predsednica kanadske gospodarske zbornice Candace Laing je poudarila, da gre za sodno odločitev, ne pa za spremembo ameriške trgovinske politike v času Trumpove vlade. »To zagotovo ni zadnje poglavje te neskončne zgodbe. Kanada se mora pripraviti na nove, neposrednejše mehanizme, ki bodo uporabljeni za ponovno uveljavljanje trgovinskega pritiska, morebiti s širšimi in bolj motečimi učinki,« je dodala. Tudi drugi z zanimanjem čakajo, kakšne bodo nadaljnje poteze užaljenega in besnega predsednika ZDA, hkrati pa se tako kot finančni trgi, ki Trumpovih vedno novih groženj kljub nelagodju ne jemljejo več smrtno resno, tolažijo in upajo, da se bodo zadeve sčasoma nekoliko umirile. Borzniki so namreč že spoznali, da Trump hitro prekliče ali omili svoje napovedi po pojavu neljubih posledic. To njegovo navado so poimenovali kar z izrazom TACO (angleško Trump always chickens out ali Trump se vedno prestraši).
Vseeno pa še vedno velja tudi, da mu pred morebitno streznitvijo vselej uspe narediti veliko nepopravljive škode. O tem pričajo tudi sveži podatki evropskega jeklarskega združenja Eurofer, ki ugotavlja, da je izvoz jeklarskih podjetij iz EU v ZDA v drugem polletju 2025 v medletni primerjavi upadel kar za 30 odstotkov. Trump je lani uvedel 50-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki tudi po pogajanjih in znižanju carin na uvoz večine blaga iz EU na 15 odstotkov ostajajo nespremenjene.
Ozira se le na kapital
»Trumpu se tu in tam kdo sicer zoperstavi v imenu nekih institucionalnih omejitev, pa naj bo to ustavno sodišče, vrhovno sodišče ali kongres, a vedno znova najde zakonsko osnovo za nove sporne poteze mimo običajnih načinov vladanja in vodenja ekonomskih politik. Tega se je dramatično lotil že lansko pomlad, potem pa se je ameriška administracija mestoma malce povlekla nazaj in je sčasoma prišlo do usklajevanj in sporazumov. Zdaj se obeta nova negotovost v poslovnem okolju in na finančnih trgih, kjer za zdaj prihaja le do manjših korekcij in nihajev. Kljub vsej Trumpovi nepredvidljivosti se finančni trgi zavedajo, da njegove politike in odločevalci upoštevajo interese in koristi tako imenovanega velikega kapitala, zato se pravzaprav nihče na odziva preveč dramatično. Če bi kaj podobnega naredila demokratska vlada, bi bile reakcije zagotovo bolj panične. Trump je že na samem začetku okoli sebe zbral največje bogataše, ki hitro pritisnejo nanj, če pride do neke kritične točke in hujših pretresov na finančnih trgih in v realni ekonomiji. Seveda pa vedno obstaja nevarnost, da bo njegovih nepredvidljivih potez enkrat enostavno preveč,« opozarja Kovač.
