Nizke temperature, ki so se januarja zadrževale nad Slovenijo kar nekaj dni, so povzročile, da so slapovi po alpskih dolinah in v visokogorju zamrznili, kar je privabilo v gorski svet veliko lednih plezalcev. Praktično vsi med plezalci priljubljeni slapovi so bili konec tedna množično obiskani, gorski reševalci pa so beležili ponovno precej posredovanj, tudi v zaledenelih slapovih, kjer sta izstopali predvsem dve zelo zahtevni intervenciji.
Padci v slapu
Prva se je zgodila v soboto popoldan v slapu v severni steni Prisojnika pri Vršiču, kjer si je zaradi 15-metrskega padca plezalka hudo poškodovala nogo. Druga pa v nedeljo v slapu Sušica v Logarski dolini, kjer si je nogo poškodoval moški. V prvem primeru je gosta megla na Brniku preprečevala vzlet helikopterja, zato so se gorski reševalci postaje Kranjska Gora na kraj dogodka odpravili klasično. Helikoptersko reševanje je namreč mogoče le, kadar to dopuščajo vremenske razmere, pogosto pa ga onemogočajo megla, slaba vidljivost ali močan veter, zato v takšnih primerih akcija poteka izključno klasično. V drugem primeru pa reševanje s helikopterjem ni bilo mogoče zaradi močnega vetra in jeklenice tovorne žičnice nad krajem nesreče. Reševalci gorske reševalne službe Celje so prav tako posredovali klasično, ponesrečenega na kraju oskrbeli, nato pa ga z vrvno tehniko spustili po slapu in prepeljali do reševalnega vozila.
Toda plezalko so v lednem slapu v Prisojniku iz stene vendarle rešili s pomočjo helikopterja. Zaradi izjemne zahtevnosti terena in razmer, kot so nizke temperature, kratek dan in teža poškodbe, je bila namreč prek uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje zaprošena pomoč reševalnega helikopterja iz Avstrije.
Avstrijski helikopter
Kot so nam sporočili iz Gorske reševalne zveze Slovenije, je meddržavno sodelovanje pri gorskem reševanju vezano predvsem na obmejna območja in specifične okoliščine posamezne intervencije. Če je klasična reševalna akcija varno izvedljiva, se tudi izvede. Mednarodna pomoč pa se aktivira samo v izjemnih primerih in za takšno odločitev mora biti prisotnih več sočasnih razlogov.
Thomas Jank, generalni direktor avstrijske letalske reševalne službe ARA, ki je reševala v Prisojniku, je za avstrijske medije povedal, da je njihov helikopter vzletel iz Fresacha (Brez), kjer ima ARA eno od svojih treh postaj oziroma helikopterjev. Na kraju dogodka so bili v 15 minutah, po kratkem izvidniškem letu pa je posadka reševalnega helikopterja hitro našla poškodovana plezalca. Zaradi strmega terena in ledu, prekritega še s snegom, je bilo reševanje nujno.
»Pri tej vrsti reševanja se je reševalec spustil k poškodovanki sam, brez zdravnika,« je povedal Jank. Plezalko so nato s pomočjo vitla dvignili v helikopter in odpeljali na zdravljenje v bolnišnico v Beljak, ker pa se njen soplezalec ni več mogel sam spustiti po zaledenelem slapu, so tudi njega rešili s helikopterjem in vitlom. To je tudi običajna praksa, da se nepoškodovane soplezalce varno pospremi ali prepelje v dolino, saj bi bil velikokrat samostojen sestop zelo nevaren in bi lahko prišlo do še ene nesreče, pojasnjujejo na GRZS. Se pa v nekaterih primerih, ko ni večje nevarnosti, kakšen odloči tudi za samostojen sestop, na primer zaradi organizacijskih razlogov, kot je vozilo v dolini.
»Akcija je bila izvedena v okviru dobrega dolgoletnega mednarodnega sodelovanja, pri čemer so slovenske in avstrijske institucije ter slovenska in avstrijska reševalna ekipa delovale izjemno usklajeno, komunikacija in koordinacija pa sta bili učinkoviti,« je povedala Neža Bajželj, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi pri GRZS. »Do mednarodnih reševalnih akcij pride le izjemoma na vsakih nekaj let, predvsem v primeru, ko pride do nesreče na meji med državama ali ko pride do nesreče v eni državi, reševanje in sestop v dolino pa potekata čez ozemlje sosednje države. Prav za takšne primere imamo nekajkrat na leto skupne mednarodne reševalne vaje z bližnjimi gorskimi reševalnimi službami iz Avstrije in Italije, kar se v praksi kaže kot ključno za dobro usklajenost ekip, učinkovito komunikacijo ter uspešno in varno izvedbo reševanja.« Tudi Thomas Jank je potrdil, da so taka čezmejna reševanja izjemno redka.
Slepi let
Kadar se torej gorska nesreča zgodi na ozemlju Slovenije, a na obmejnem območju, in posameznik pokliče na splošno številko za pomoč 112, se lahko zgodi, da klic sprejme center v sosednji državi, odvisno od signala mobilnega omrežja. Toda nadaljevanje je predvsem odvisno od konkretne nesreče, pojasnjujejo na GRZS. Center v sosednji državi po potrebi vključi pristojne slovenske službe ali obratno.
»Načeloma vsaka gorska reševalna služba rešuje na območju lastne države, po potrebi pa se uskladijo za sodelovanje, z glavnim ciljem čim hitrejše in varnejše pomoči ponesrečencem,« dodaja Neža Bajželj.
Kadar posreduje pri nesreči tuji helikopter, se stroški reševanja seveda zaračunajo, saj v tujini helikoptersko reševanje ni brezplačno kot pri nas, zato je priporočljivo imeti sklenjeno dobro zavarovanje, ki v večji meri krije tudi takšna reševanja. Ta lahko namreč v drugih alpskih državah dosegajo zneske vse do 10.000 evrov in več. Takšna zavarovanja je najbolje skleniti preko slovenske planinske zveze, lahko tudi tuje, predvsem pa se je pametno pozanimati, kaj katero ponuja. Kot je pokazala omenjena nesreča, se lahko namreč zgodi, da bomo dobro zavarovanje potrebovali tudi, če se nesreča zgodi na slovenskih tleh.
Še nekaj zanimivosti: samo lani je avstrijska reševalna letalska služba ARA posredovala kar 2145-krat s svojimi tremi helikopterji, ki jih ima v svojih bazah v Fresachu, Nassfeldu in Reutteju na Tirolskem. 62 od teh je bilo nočnih reševanj z vitlom, ki veljajo za posebno težka, največkrat, 53-krat, pa je reševal helikopter iz Reutteja. Kot je za Kleine Zeitung dodal vodja letalskih reševanj pri ARA Herbert Graf, ga te številke ne presenečajo: »Za paciente in reševalne službe prinaša profesionalno nočno reševanje z vitlom neverjetno dodano vrednost, ki pogosto odloča o življenju in smrti.« Thomas Jank pa je dodal, da se zlasti helikopter za nujno medicinsko pomoč ARA RK-2 ponoči redno podaja v tirolske nižine ali sosednjo Bavarsko na zahtevna reševanja z vitlom v alpskem terenu.
Lani je letalska reševalna služba ARA večino svojih reševanj, to je 42 odstotkov, opravila zaradi športnih in rekreacijskih nesreč. Sledili so internistični nujni primer (okoli 26 odstotkov) in nevrološki nujni primeri (12 odstotkov). Toda za eno najbolj spektakularnih reševanj velja tako imenovani slepi let skozi meglo nad Celovcem, vključno s pristankom na letališču, ko so novembra iz Špitala od Dravi v Celovec prepeljali hudo poškodovanega moškega. S pomočjo najsodobnejših tehnologij, kot so pravila instrumetalnega letenja, je bil kljub gosti megli dosežen varen pristanek posadke, uspešen pa je bil tudi poznejši vzlet.
