Na koledarjih astronomov in lovcev na sence je datum 2. avgust 2027 že dolgo obkrožen z rdečo barvo. Tistega dne se ne bo zgodil še en astronomski pojav v nizu mnogih, pač pa bo to poravnava, ki meji na popolnost – nebesni ples, ki bo milijonom ljudi v severni Afriki, na jugu Evrope in Arabskem polotoku omogočil, da sredi vročega poletnega dne zrejo v zvezde. To bo tudi največji takšen dogodek v naši soseščini za naslednjih sto let.
Gre za popolni sončni mrk, ki bo zaradi redke kombinacije orbitalnih dejavnikov trajal osupljivih šest minut in 23 sekund. Da bi razumeli monumentalnost tega dogodka, velja omeniti, da povprečni popolni mrk redko preseže tri minute. Ta, ki prihaja, bo najdaljši na kopnem v zadnjih desetletjih in bo ostal nepresežen vse do leta 2114, te dni poroča italijanski časnik Il Messagero.
Nebesna mehanika v popolni harmoniji
Zakaj bo prav mrk leta 2027 tako izjemen? Odgovor se skriva v natančni, skorajda matematično neverjetni koreografiji našega osončja.
Prvi dejavnik je Luna. V času mrka bo naš naravni satelit skoraj natančno v perigeju – točki svoje eliptične orbite, kjer je najbližje Zemlji. Zaradi te bližine bo Luna na nebu videti večja kot običajno, kar ji bo omogočilo, da Sonce prekrije temeljiteje in za dlje časa.
Hkrati bo Zemlja še vedno blizu afelija, točke, kjer smo najbolj oddaljeni od Sonca (kar se običajno zgodi v začetku julija). Sončev disk bo zato na nebu navidezno nekoliko manjši. Ta kombinacija – velika Luna in majhno Sonce – je recept za dolgotrajno temo. Ker bo senca potovala prek nižjih geografskih širin, kjer se Zemlja vrti hitreje, se bo hitrost sence glede na površje upočasnila, kar bo opazovalcem podarilo dragocene dodatne sekunde teme.
Od Gibraltarja do Doline kraljev
Pot sence, široka približno 250 kilometrov, bo tistega avgustovskega ponedeljka zarezala črno progo čez nekatere izmed najbolj ikoničnih pokrajin sveta. Začela se bo v Atlantiku, prečkala Gibraltarsko ožino in jug Španije, nato pa potovala prek severne Afrike – Maroka, Alžirije, Tunizije, Libije in Egipta – vse do Savdske Arabije in Jemna.
Strokovnjaki ocenjujejo, da v tem pasu popolnosti živi ali pa bodo takrat tam kar 89 milijonov ljudi. To bo mrk za množice, dostopen in viden iz regij, ki so turistično izjemno razvite.
Egiptovska Dolina kraljev v Luksorju bo denimo ponudila eno najbolj dramatičnih kulis: opoldanska tema bo legla na tisočletne templje, temperatura zraka bo v nekaj minutah drastično padla, ptice bodo utihnile, na nebu pa se bo ob sončevi koroni – bisernem siju pregrete plazme okoli črne lune – pojavil Venerin sijaj.
Italijanski prag in slovenski pogled
Čeprav osrednja pot popolnosti ne bo prečkala celinske Evrope, bo dogodek izjemno doživetje tudi za naše sosede. Italija bo priča enemu najbolj dramatičnih delnih mrkov v zgodovini. Bolj ko se bomo pomikali proti jugu škornja, večji del Sonca bo odgriznjen.
Najbolj fascinantna situacija se obeta na otoku Lampedusa. Tam bo pokritost Sonca dosegla neverjetnih 99,8 odstotka. Domačini in turisti bodo priča nenavadnemu polmraku, tankemu srpu svetlobe, ki bo še vedno prebijal temo.
In kako bo pri nas? V Sloveniji bomo priča globokemu delnemu mrku. Čeprav se dan ne bo spremenil v noč, bo svetloba dobila tisto nenavadno, kovinsko sivino, sence bodo postale ostrejše, skozi listje dreves pa se bodo na tleh risali tisočeri majhni krajci sonca.
Tehnični rekord ali rekord doživetja?
Astronomi bodo hitro opozorili na tehnično podrobnost: mrk leta 2027 ne bo absolutno najdaljši v tem stoletju. Ta čast pripada mrku iz julija 2009, ki je trajal 6 minut in 39 sekund. Vendar pa je tisti dogodek svojo maksimalno trajanje dosegel sredi Tihega oceana, daleč od oči civilizacije.
Mrk leta 2027 je zato človeški prvak. Je najdaljši mrk, ki ga bo mogoče opazovati s celine in lahko dostopnih območij, ter najdaljši te vrste vse do leta 2114. Za večino ljudi, ki danes hodijo po Zemlji, bo to najdaljša tema, ki jo bodo kadar koli doživeli.
Več kot astronomija
Sončni mrki so v preteklosti veljali za prinašalce nesreče, znamenja božje jeze ali padca kraljestev. Danes so postali gonilo astroturizma. Pričakujejo, da bodo nastanitve v južni Španiji in Egiptu razprodane dolgo vnaprej. Gre za dogodek, ki združuje znanost in prvinsko človeško čustvovanje – tisti trenutek, ko se kozmična čarovnija postavi v ospredje in nas opomni na našo majhnost v vesolju.
Ko se bo 2. avgusta 2027 nebo potemnilo in bodo sredi dneva vzšle zvezde, to ne bo le igra senc. Bo opomnik redkosti in lepote vesolja, v katerem živimo. Za šest minut in 23 sekund bo svet obstal. In za mnoge bo to šest minut, ki si jih bodo zapomnili za vse življenje.
No, in kdaj bo naslednji popolni mrk v Sloveniji? To se bo zgodilo šele 3. septembra 2081. Ta bo krajši in na neki način manj spektakularen. Bo pa 12. avgusta naslednje leto delni mrk. Kar je tudi nekaj.
