Zima nas je v prvih dneh novega leta razveselila s precejšnjo pošiljko snega, kar je v naravo privabilo najrazličnejše snežne navdušence, od pohodnikov, smučarjev in sankačev do voznikov štirikolesnikov in motornih sani. Toda v nasprotju s hojo, smučanjem in sankanjem je vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju zakonsko prepovedana. Razlogi so preprosti, v največji meri je to varovanje ekosistemov, miru v naravi in varnost drugih udeležencev.
Nadzor
Da je nelegalna vožnja v naravnem okolju pereč problem, še posebej na zavarovanih območjih in posebnih varstvenih območjih Natura 2000, potrjujejo tudi na Zavodu RS za varstvo narave. »Naši zaposleni so jo opazili pri terenskem delu, prav tako so se ljudje obračali na naš zavod s Pohorja, Primorske, Dolenjske, območja Kočevja in drugod. Vendar Zavod RS za varstvo narave nima pristojnosti ukrepanja, pristojni sta policija in inšpekcija,« je pojasnila predstavnica za stike z javnostmi Mateja Kocjan.
Tudi z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so potrdili, da je nedovoljene vožnje v naravnem okolju iz leta v leto več. Največ kršitev opažajo v predelih Slovenije, kjer je pritisk na okolje največji, to so Pohorje, Pokljuka, Posočje, Kočevsko, okolica Ljubljane, Velika planina …V lanskem letu so prejeli 376 prijav kršitev s področja vožnje v gozdovih in kršitev režima uporabe gozdnih cest, največ se jih nanaša na kršitve v gozdovih v poletnem času.
Najučinkovitejši nadzor voženj v naravnem okolju inšpektorji opravljajo v sodelovanju s policijo, zato ga večkrat opravljajo skupaj. Policija je namreč pristojna tudi za nadzor nedovoljenih voženj v naravnem okolju. »Teh nadzorov je relativno veliko, saj je to tudi ena temeljih nalog v srednjeročnem načrtu dela in razvoja policije 2023–2027,« je poudaril Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. Gre za obliko dela, pri kateri so policisti, običajno je to več policistov oziroma patrulj, ciljno usmerjeni v odkrivanje kršitev nedovoljene vožnje v naravnem okolju na določenem območju.
Policija je v letu 2025 opravila skupno 454 poostrenih nadzorov, ugotovljenih pa je bilo kar 613 prekrškov nedovoljene vožnje v naravnem okolju, in to zgolj po določbah zakona o ohranjanju narave. Policija namreč vodi le prekrške po zakonu o ohranjanju narave. Povprečje zadnjih pet let je sicer 561 ugotovljenih prekrškov.
»Podatki negirajo trditev, da nadzora ni dovolj ali da policija na tem področju ni aktivna. Se pa kljub izvedenim aktivnostim kršitve dogajajo. Nedovoljena vožnja v naravnem okolju je specifična, saj gre za neke vrste adrenalinsko sproščanje, kar pa je, predvsem zaradi negativnih vplivov na okolje in naravo, močno omejeno oziroma zakonsko regulirano. Nadzor bi lahko bil tudi bolj učinkovit, če bi imeli policija in drugi nadzorni organi na razpolago ustreznejša tehnična sredstva, na primer motorne sani,« je dejal Menegalija.
Preventivni ukrepi
Tudi prijave kršitev niso redke, policija se nanje odziva, toda pogosto zaradi odročnih in težje dostopnih območij kršiteljev tam ni več. »Vsaka prijava je dobrodošla, še posebej prijave z dobrim opisom lokacije oziroma območja ter vozila in voznika. Pogosto namreč kršitelje dobijo med vračanjem proti naseljem. Občasno prejmemo tudi anonimne prijave o nastavljanju ovir, jeklenih žic med drevesi, s čimer želijo lastniki gozdov zavarovati svoje gozdove pred uničevanjem, vendar pa policija te primere obravnava skrajno resno, saj gre za kazniva dejanja, s katerimi je lahko resno ogroženo tudi življenje ljudi,« je opozoril Menegalija.
Posamezniki lahko prijavo podajo tudi inšpekciji, tako za kmetijstvo kot za naravne vire in prostor, zavodu za gozdove, ki izvaja gozdarski nadzor, in upravljalcem parkov, ki opravljajo naravovarstveni nadzor.
»Ključno je nadzorstvo in dosledno sankcioniranje kršitev, predvsem v smislu neke splošne prevencije, a to ni dovolj. Pomembno je tudi stalno ozaveščanje in drugi preventivni ukrepi na ravni celotne države in ožje, na območjih lokalnih skupnosti. Korak naprej lahko predstavljajo tudi opozorilne table na terenu in video nadzor območij s strani lokalnih skupnosti,« je poudaril Drago Menegalija.
Nesreče
Nesreč pri nedovoljeni vožnji v naravnem okolju je sicer malo, tiste, ki se zgodijo, pa so vedno precej odmevne. O eni bolj pretresljivih smo poročali decembra 2023 na Pohorju, ko je 37-letni moški v bližini sorodnikove hiše vozil lastne motorne sani, na katerih je bil tudi otrok. Sani je najverjetneje zaradi sunkovitega in nekontroliranega pospeška dvignilo v zrak, poletele so približno deset metrov in trčile v drevo. Voznik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, otrok je bil hudo poškodovan.
Januarja 2018 se je med rekreativno vožnjo z motornimi sanmi na Golteh prav tako pripetila nesreča s smrtnim izidom. Zvečer je 50-letni voznik vozil od hotela do vrha smučišča, zaradi prevelike hitrosti ga je dvignilo v zrak, izgubil je nadzor nad sanmi in trčil ob tla, nato ga je odbilo še v smreko. Umrl je na kraju dogodka.
Pravi incident pa se je zaradi nespametnega početja zgodil na Mariborskem Pohorju leta 2021, ki pa se je na srečo končal brez najhujših posledic. Takrat je prav tako 50-letni moški pred lokalom spravil v pogon parkirane motorne sani, jim dodal plin, toda ni sedel na njih. Sani so brez voznika speljale in trčile v sedemletnega otroka, ki je sedel na svojih saneh, ga podrle in prevozile. Otrok je imel neizmerno srečo in je utrpel le lažje poškodbe.
S policije so potrdili, da do nesreč z motornimi sanmi sicer najpogosteje prihaja v naravnem okolju ali gozdovih, redkeje na smučiščih. »Vendar pa upravljalci smučišč obveščajo policijo tudi o primerih, ko jim vozniki motornih sani zvečer po zaprtju smučišča uničijo ali poškodujejo steptane proge ali med obratovanjem smučišča vozijo po urejenih progah. To je prepovedano in tudi izjemno nevarno. Pred leti je na enem od smučišč prišlo do trčenja voznika motornih sani s smučarjem, pri čemer je smučar umrl. Najpogosteje se policija s to problematiko srečuje na širšem območju Pohorja,« je še povedal Drago Menegalija.
Bistveno višje kazni
Konec lanskega leta je začela veljati novela zakona o ohranjanju narave, ki je bistveno dvignila globe za nedovoljeno vožnjo v naravnem okolju. Po novem so lahko posamezniki za vožnjo v naravnem okolju kaznovani z globo do 2000 evrov, pravne osebe pa do 75.000 evrov. Nadzornim organom pa zakon omogoča tudi zaseg vozila že ob prvi ponovitvi prekrška ali v primeru hujše ogroženosti narave.
Zakon o ohranjanju narave je krovni zakon, ki izrecno prepoveduje vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, izjeme so vožnje za potrebe kmetijstva, gozdarstva, reševanja, zaščite, nadzora, vojske in policije. Zakon o gozdovih dodatno določa, da je vožnja z motornimi vozili dovoljena le po gozdnih cestah, prepovedana pa je po gozdnih vlakah, planinskih poteh, brezpotjih in drugih površinah v gozdu.
Toda zakaj je vožnja s štirikolesniki in snežnimi sanmi v naravnem okolju problematična tudi pozimi? Mateja Kocjan je strnila: »Hrup motoriziranih vozil vznemirja prostoživeče živali, vpliva na njihove prehranjevalne, selitvene in razmnoževalne navade in lahko povzroča opuščanje gnezdišč. Vožnja povzroča mehanske poškodbe rastlinstva, vodi v zbijanje in erozijo tal. Povečuje se tveganje za onesnaženje vodnih virov. Zima je čas, ko bi morale prostoživeče vrste počivati in porabljati čim manj energije, saj je hrane malo ali je slabo dostopna. Ker se ob vožnjah živali preplašijo, porabljajo dragoceno energijo in lahko zaradi izčrpanosti ali šoka tudi poginejo oziroma imajo manjšo možnost preživetja. Tudi rastlinske vrste so pozimi še bolj ranljive. Na Zavodu RS za varstvo narave apeliramo na vse, naj naravi pustijo, da pozimi počiva, za svoje hobije pa izberejo temu namenjena in urejena območja.«
