Norveški Oslo, švedska Uppsala in finski Helsinki so tri najbolj »zdrava« mesta na svetu, kar pomeni, da oblasti tam najbolje skrbijo za zdravje in dobrobit prebivalstva. Tako je pokazala prva lestvica najbolj zdravih mest (Healthy City Index 2026). Med prvo deseterico se je uvrstilo kar sedem mest iz skandinavskih držav. Na petem in šestem mestu sta japonski Tokio in francoski Grenoble. Deseterico zaključuje britanski Cambridge. Takoj za njim, na enajstem mestu, pa je avstrijski Dunaj.
Ljubljana na 37. mestu
In kje je Ljubljana? Med 250 preučevanimi svetovnimi mesti se je uvrstila na 37. mesto. Prvo petdeseterico lestvice najbolj zdravih mest skoraj povsem obvladujejo evropska in japonska mesta. Pred Ljubljano so Pariz, München, Barcelona, London, Berlin … Na 40. mestu je avstralska Adelajda, na 47. pa južnokorejski Seul. Med prvimi stotimi ni niti enega mesta iz Združenih držav Amerike, najvišje je kalifornijski San Jose na 101. mestu. Tajvanski Tajpej je nekaj mest nižje. Kitajski Hangzhou in Guangzhou sta kot najbolj zdravi mesti na Kitajskem uvrščena na 204. in 206. mesto. Najvišje med italijanskimi mesti je Parma na 61. mestu, hrvaški Split je šele na 178. mestu.
Lestvico najbolj zdravih mest sta pripravila francoski Inštitut za kakovost življenja iz Pariza in britanski Happy City Hub. To sta instituciji, ki vsako leto že pripravljata lestvico najsrečnejših mest, tokrat pa so v raziskovalni projekt prvič uvrstili še raziskavo zdravega urbanega življenja Healthy City Index. Sodelovalo je 466 strokovnjakov, ki so zbrali in preverili 150.000 podatkovnih zapisov za 250 mest po vsem svetu. Uporabljena enotna metodologija omogoča primerjave med različnimi urbanimi okolji.
Avtorji poudarjajo, da indeks ne išče enega »najboljšega« mesta, temveč izpostavljajo tista mesta, ki ustvarjajo spodbudne pogoje za telesno zdravje, duševno dobrobit, socialno vključenost in dostop do ključnih storitev. »Namenjen je kot orodje za razmislek, učenje in izboljšave, saj spodbuja dialog med mestnimi oblastmi, raziskovalci in strokovnjaki. S tem želi prispevati k boljšemu razumevanju, kako lahko mesta dolgoročno krepijo zdravje in dobrobit svojih prebivalcev,« so poudarili avtorji raziskave. V ospredju so tako mesta, ki združujejo učinkovite javne politike, kakovostno urbano okolje in dolgoročno zavezanost dobrobiti prebivalcev.
Široki kriteriji, od življenjske dobe do plačanih dni dopusta
Posebnost indeksa je širši pogled na zdravje v mestih. Raziskava namreč poudarja, da kakovost urbanega življenja ni odvisna zgolj od zdravstvenih sistemov, temveč tudi od družbenih, okoljskih in skupnostnih dejavnikov, ki oblikujejo vsakdanje življenje. Za raziskavo so uporabili 25 različnih kazalnikov.
Po pomembnosti so razvrščeni: pričakovana življenjska doba ob rojstvu, zelene površine na prebivalca, delež odraslih s čezmerno telesno težo ali debelostjo, obremenitev z odpadki na odlagališčih, parki na kvadratni kilometer, povprečno število tedenskih delovnih ur, povprečna letna koncentracija delcev PM2,5, število zdravnikov v mestu, povprečno število plačanih dni dopusta, delež trajnostne mobilnosti, delež prebivalstva z zdravstvenim zavarovanjem, prometne nesreče na 1000 prebivalcev, dostopnost javnega prevoza, posejanost knjižnic, delež prebivalstva s kanalizacijskim sistemom, plačani starševski dopust, kulturne ustanove na 100.000 prebivalcev, naklepni umori na 100.000 prebivalcev, delež starejših z oskrbo na domu, zaposlenost v kreativnih industrijah, posodobljena razvojna strategija mesta, uporaba umetne inteligence v strateških dokumentih, psihiatri na 100.000 prebivalcev, strategija za duševno zdravje in strategija proti sovražnemu govoru in spletnemu nasilju. Lestvica je dostopna na spletnem naslovu: https://healthy-city-index.com.
