Kdor daruje kri, je zdrav
Kakšen odnos imate do krvodajalstva? Moj je prežet z nostalgijo. Prihajam iz železarskega mesta. Na tisoče ljudi je, ko sem bila še otrok, odhajalo na delo v tovarno. Sem in tja kdaj, kako pogosto, ne vem, zagotovo pa tolikokrat, da sem si zapomnila, pa niso odšli na delo. Vsi, vključno z mojim očetom in starim očetom, so se odpravili na krvodajalsko akcijo. Množično. Ali je komu od udeležencev pomenila kaj posebnega, ne vem. So pa o njej govorili vsaj še nekaj dni po tem.
Preden sem dopolnila osemnajst let, da bi po starosti lahko krvodajalka postala tudi sama, tako velike tovarne v mojem domačem mestu ni bilo več. In čeprav krvodajalstvo menda z njo ni popolnoma zamrlo, ni predstavljalo več takšnega velikega dogodka. Z Rdečega križa so nas sicer vabili na akcijo, a nas (niti z dnem, prostim pouka) niso prepričali, da bi se množično odzvali.
Minevala so leta, desetletja, ko me je kot strela z jasnega presenetil stavek: v Sloveniji statistično vsakih pet minut nekdo potrebuje kri! Kljub temu da ponekod potekajo stalni odvzemi krvi, sem se odločila, da v bližnjem kraju počakam krvodajalsko akcijo in se je udeležim. Da bom morda doživela tisto vzdušje, ki so ga bili deležni moji starejši sorodniki.
Potem ko me je zdravnica zavrnila in mi povedala, da med krvodajalce zaradi težav z zdravjem ne spadam (in ko se je razočaranje poleglo), sem poiskala tiste udeležence akcije, ki so vedeli, kako je bilo včasih. "Prišli smo ob sedmih zjutraj in smo bili veseli, če smo bili ob dvanajstih na vrsti," se spominja eden od rednih udeležencev. Kri daruje dvakrat na leto. To se mu zdi povsem naravno, saj je to počel že njegov oče. Dodatno pa ga je prepričala ženina operacija, ob kateri je potrebovala ogromno krvi. Pri srčni operaciji se po podatkih RKS potrebuje okoli tri litre krvi, pri porodnih zapletih približno pet. Največ je potrebujejo ponesrečenci, tudi do 15 litrov, več deset litrov pa je potrebnih pri posamezni operaciji rakastih tvorb ali pri opeklinah. Za primerjavo: vsakemu darovalcu pri nas odvzamejo 4,5 decilitra krvi.
Da bi med krvodajalce privabili čim več mladih, se letos trudijo v Rdečem križu Slovenije. Kot kaže, jim to uspeva, saj beležijo vse več ljudi, ki na krvodajalsko akcijo pridejo prvič. Dobre novice prihajajo iz vse Slovenije. V okviru primorske študentske organizacije so se pred nedavnim na tem področju ponovno izkazali PreProstoVoljni, skupina mladih prostovoljcev. H krvodajalski akciji so spodbudili 30 študentov. Naslednjo pripravljajo aprila, in sicer v okviru Vseslovenske krvodajalske akcije Častim 1/2 litra!, ki jo bodo izpeljali v sodelovanju z drugimi študentskimi organizacijami v Sloveniji.
Tudi na Dolenjskem se lahko pohvalijo. V sodelovanju s Srednjo strojno šolo je Območno združenje Rdečega križa Novo mesto za dijake pripravilo krvodajalsko akcijo, udeležilo se je je 21 dijakov. "Menimo, da bo krvodajalstvo med mladimi še naprej v porastu. Veliko zanimanja so pokazali tudi na predavanjih, ki smo jih organizirali v našem humanitarnem centru. Pohvaliti je treba tudi njihove profesorice, ki skrbijo za promocijo tega humanitarnega dejanja. Dve od njih sta se akcije skupaj z dijaki kot krvodajalki tudi udeležili," pravijo. Krvodajalske akcije za dijake v Novem mestu nadaljujejo, prav tako tiste za preostale krajane. Konec preteklega meseca so celo praznovali - dva izmed darovalcev sta v Centru za transfuzijsko dejavnost Novo mesto kri darovala že stotič.
V tamkajšnjem območnem združenju Rdečega križa so ugotovili tudi, da je pri njih lani število krvodajalcev naraslo, imeli so 4370 darovanj krvi, to je 170 več kot leto pred tem. Število mladih krvodajalcev se je v zadnjem letu kar podvojilo, ustanovili pa so tudi Klub 25 za mlade krvodajalce, ki pomagajo motivirati vrstnike za to humanitarno dejavnost.
Glede na to, da darovanje krvi sledi zdravniškemu pregledu, je sam odvzem pravzaprav potrdilo, da ste zdravi, poudarjajo v Rdečem križu. V Sloveniji vsako leto kri daruje več kot 110.000 ljudi. Ste med njimi?
