Zgodba Minee Pagni se bere kot poglavje iz filozofije, ki jo je pred leti poslušala v učilnici. Danes 23-letna študentka medicine iz Toskane namreč te dni polni italijanske naslovnice, vendar ne zaradi svojih akademskih dosežkov, pač pa zaradi odločitve, da svoje življenje združi s človekom, ki ji je nekoč predaval o etiki in metafiziki.
Njen soprog, 60-letni Massimo, sicer ni več njen profesor, postal pa je njen življenjski sopotnik. Razlika skoraj štirih desetletij med njima v Italiji, državi, ki močno ceni tradicijo, hkrati pa neprestano preizkuša družbene meje, dviga nemalo prahu.
Od klopi do naključnih srečanj
Prvo poglavje njunega odnosa pa se ni začelo s škandalom, temveč s tišino. Pagnijeva priznava, da je pri šestnajstih letih gojila simpatijo do svojega profesorja filozofije, vendar poudarja, da je ta ostala v mejah šolskih zvezkov. »Bila sem samo dijakinja v množici drugih učencev in učenk,« pojasnjuje. Potrebno je bilo naključno srečanje v knjigarni leta kasneje, da se je dinamika med učiteljem in učenko preobrazila v odnos dveh odraslih oseb.
Zanimivo je, da pobuda ni prišla z njegove strani. Minea je bila tista, ki je prevzela vajeti. Po neuspešnem prvem poskusu z izmenjavo telefonskih številk je začela obiskovati njegova javna predavanja in ga na koncu povabila na kavo. Kar se je začelo kot intelektualni dialog, se je v enem letu stopnjevalo do poročnega oltarja.
Luksuz v preprostosti
Kritiki na družbenih omrežjih pogosto posegajo po stereotipih o materialni koristi, vendar Pagnijeva te očitke zavrača z ironijo, ki je lastna nekomu, ki je prepričan o svoji izbiri. Na poročni dan se nista pripeljala v prestižni limuzini, temveč v skromnem električnem vozilu citroën ami – avtomobilu, ki doseže komaj 45 kilometrov na uro in simbolizira vse prej kot razsipnost.
»V Massima se nisem zaljubila zaradi statusa, temveč zaradi njegove senzibilnosti in življenjskih izkušenj,« pravi študentka medicine.
Njuna zgodba odpira vprašanje o družbenem sprejemanju razmerij, ki jih zaznamuje precejšnja razlika v letih. Medtem ko milijoni na instagramu spremljajo njune utrinke iz vsakdana, se pod bleščečimi filtri skriva resnična namera: normalizacija ljubezni, ki ne upošteva let, temveč se zanaša na globoko osebno povezanost.
V Italiji, kjer so družinske vezi svete in je razlika v letih v preteklosti veljala za običajno v aristokratskih krogih, Minea in Massimo danes predstavljata bolj sodobno obliko upora proti pričakovanjem okolice.
Ostane torej samo še, da nazdravimo na njuno zdravje in srečo.
