Vprašanje, ki ga v času hitrega tehnološkega napredka in umetne inteligence postavlja marsikdo med nami, je provokativno: nas čaka prihodnost dela brez ljudi? Hitri preskoki v razvoju generativne umetne inteligence, avtomatizacije in robotike sprožajo strahove o množičnih izgubah delovnih mest, izginjanju poklicev in tektonskih premikih na trgu dela. A globalne analize, ki jih pripravljajo ustanove od Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) do Svetovnega gospodarskega foruma, ljudi pomirjajo: tehnologija delo spreminja, ne pa nadomešča – vsaj ne v celoti in ne tako hitro, kot se pogosto zdi. Analitiki, opremljeni s podatki in kazalniki gibanj za trg dela, mirijo razburjene duhove z napovedmi: prihodnosti brez človeške delovne sile (za zdaj) ni na obzorju.
Kljub digitalni revoluciji bodo v prihodnjih petih letih povpraševanja po poklicih, ki temeljijo na fizičnem delu, ostajala pomemben del gospodarstva. Aktualna raziskava Svetovnega gospodarskega foruma, izvedena med skoraj tisočimi delodajalci v 55 državah, napoveduje, da bo do leta 2030 globalno največ novih zaposlitev nastalo prav v kmetijstvu (predvsem za kmetijske delavce) in primarnem sektorju – več kot 35 milijonov.
Poleg kmetijstva se v novi, digitalni ekonomiji krepi tudi potreba po poklicih v prodaji in dostavi, na kar močno vpliva tudi naraščanje potrošništva z nakupi po spletu. Avtomatizacija sicer spreminja načine dela, a analitiki opozarjajo, da človeških spretnosti, kot sta empatija in razumevanje okoliščin, ki sta zelo pomemben del v prodajni verigi, ne more zlahka nadomestiti noben algoritem.
In kateri poklici bodo po napovedi Svetovnega gospodarskega foruma najhitreje rasli do leta 2030? Ne preseneča, da bodo to poklici, povezani z upravljanjem podatkov, razvojem programske opreme in varnostjo digitalnih sistemov. Veliko bo povpraševanja po specialistih za velike podatke, inženirjih finančnih tehnologij, strokovnjakih za umetno inteligenco in strojno učenje ter po razvojnem kadru v digitalnih aplikacijah. Kibernetska varnost zaradi rasti kibernetskih groženj ostaja eno najhitreje rastočih področij na svetu.
Katere poklice smer razvoja izrinja? Med najbolj ogrožena analitiki Svetovnega ekonomskega foruma štejejo pisarniška in administrativna delovna mesta, enako velja za blagajnike, prodajalce vozovnic in delavce v skladiščih. Velik del teh nalog namreč lahko avtomatizirajo sistemi, ki so že danes široko dostopni in cenovno ugodni. Med prizadetimi bodo tudi čistilci in gospodinjski pomočniki, saj na tem področju robotika počasi, a vztrajno pridobiva prostor.
Toda ključna ugotovitev ostaja: dobro poznani poklici današnjega časa ne bodo izginili, ampak se bodo spremenili in nadgradili. Ljudje, ki bodo znali združiti znanje tehnologije z izrazito človeškimi veščinami, kot so komunikacija, empatija, ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov, bodo v letih do 2030 in dalje med najbolj iskanimi kadri delodajalcev.
Slovenija na točki preloma
Od globalnih še k domačim napovedim. Slovenski trg dela se razvija v enako dinamični smeri. Analize ministrstva za delo in državnih institucij kažejo, da bo za zaposljivost v prihodnjih letih odločilna kombinacija digitalnih kompetenc in mehkih veščin. Pri razmisleku o karierni usmeritvi velja izbrati področja, kjer se stikata dolgoročna potreba in možnost nadgradnje znanj: izobraževanje, zdravstvo, tehnika, gradbeništvo in poslovne storitve. Prilagodljivost bo ključna sestavina, saj se trg dela hkrati sooča z dvema velikima izzivoma: staranjem prebivalstva in zmanjševanjem števila mladih, ki prvič vstopajo v svet zaposlitev.
Če je bilo v zadnjih letih mogoče zaznati razmeroma stabilno rast zaposlovanja, se bo v prihodnjem obdobju rast novih delovnih mest upočasnila in od leta 2019 se že zmanjšuje število ljudi, ki se prvič vključijo na trg dela. Podobno velja za število delovno aktivnih prebivalcev: med decembrom 2022 in decembrom 2024 je upadlo za približno 11.000 oseb, ugotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v še sveži analizi gibanj in napoved potreb trga dela v Sloveniji do leta 2039.
Že danes opažamo pomanjkanje delovne sile ob rekordno nizki brezposelnosti, kar je posledica staranja prebivalstva in manjšega števila mladih, ki vstopajo na trg dela. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, podjetja se posledično vse bolj zanašajo na tujo delovno silo. Po projekcijah bo njen delež do leta 2030 narasel s 16 na kar 26 odstotkov. V prihodnjih 15 letih se bo namreč v mnogih sektorjih upokojilo več delavcev, kot jih bo trg lahko nadomestil. Najmočnejši pritiski se bodo pojavili v izobraževanju, zdravstvu, gradbeništvu, prometu ter v naravoslovnih in tehničnih panogah. Slovenski trg dela se tako premika iz faze rasti v fazo nadomeščanja. To pomeni, da bo večina novih zaposlitev nastala zato, ker je treba zapolniti mesta upokojenih delavcev, ne pa zato, ker bi gospodarstvo ustvarjalo nova delovna mesta.
Kje bo največ priložnosti …
Analize ministrstva za delo kažejo, da bo iskanje kadrov v prihodnjih letih najintenzivnejše na področju poslovanja in upravljanja. Strokovni sodelavci z znanji iz administracije, računovodstva, kadrovanja in upravljanja procesov bodo ustvarili največ novih delovnih mest, saj gre za profile, ki so nepogrešljivi v skoraj vseh gospodarskih panogah.
Močno povpraševanje po kadrih bo tudi v vzgoji in izobraževanju. Učitelji in vzgojitelji bodo med najbolj iskanimi, pri čemer napovedi opozarjajo na izrazito pomanjkanje: ponekod naj bi vsako leto primanjkovalo več kot 1400 strokovnjakov. Še posebno cenjeni bodo kadri s specializacijo za delo z otroki s posebnimi potrebami ter tisti, ki obvladujejo digitalno podprte metode učenja.
Gradbeništvo ostaja eden ključnih motorjev zaposlovanja. Gradbeni delavci in strokovnjaki vseh profilov bodo nepogrešljivi pri projektih energetske prenove, uvajanju obnovljivih rešitev in zagotavljanju varnosti pri delu.
Tudi kovinarji in strojni mehaniki bodo med poklici z visoko dodano vrednostjo. Industrija bo iskala tehnične kadre, ki združujejo praktične ročne spretnosti z osnovnimi digitalnimi znanji, kot so branje tehničnih risb, upravljanje CNC-strojev in osnovno programiranje. Takšna kombinacija znanj bo močno povečala zaposljivost v proizvodnji in vzdrževanju.
Veliko kariernih priložnosti bo tudi v prometu, zlasti med vozniki in upravljalci transportne opreme, kjer domača ponudba že vrsto let ne dohaja potreb.
In ne nazadnje, zdravstvo, kjer se bo kadrovska kriza nadaljevala. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bodo med najbolj iskanimi, saj trenutno primanjkuje približno 1040 zdravnikov na leto, kar kaže na resno strukturno vrzel v sistemu. Zdravstvo in izobraževanje sta področji, kjer je poleg strokovnega znanja odločilnega pomena tudi dobro obvladovanje slovenskega jezika.
… in kje najmanj
Na drugi strani se med letoma 2025 in 2039 napoveduje zmanjševanje števila prostih delovnih mest. Večina novih zaposlitev bo nastajala kot nadomestilo za upokojene delavce, ne zaradi novih gospodarskih potreb. Povprečno število prostih delovnih mest naj bi med letoma 2025 in 2029 znašalo približno 28.000 na leto, med letoma 2030 in 2039 pa okoli 24.000. Pri tem bo ključna sposobnost gospodarstva, da se hitro in učinkovito prilagodi razlikam med potrebami trga in razpoložljivimi kadri.
Opazen upad števila delovnih mest bo v prihodnjih letih v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu, kjer se bo upokojilo več delavcev, kot jih bo trg dejansko potreboval. Do upada zanimanja delodajalcev bo prišlo tudi v določenih proizvodnih poklicih in pri nekaterih prodajnih mestih, ki jih oblikujejo avtomatizacija, digitalizacija in spremembe v nakupnih navadah potrošnikov.
Za konec pa velja omeniti področje, kjer ima naša država še vedno veliko rezerve – pri skrbi za delovno aktivne starejše zaposlene. Če v vseživljenjsko učenje, prilagodljive izobraževalne poti in boljše pogoje dela v ključnih sektorjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo, ne bomo resneje vlagali, se bo pomanjkanje kadra le poglobilo.
