V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami imamo v Sloveniji eno bolj razpršenih družinskih poimenovanj. Dobra 2,5 odstotka ljudi ima enega izmed desetih najpogostejših priimkov (Novak, Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič, Kovač, Potočnik, Mlakar, Vidmar in Kos).
To je malenkost več kot v Franciji, ki zaradi raznolikih jezikovnih tradicij velja za državo z izredno raznolikostjo priimkov. V Nemčiji ima enega izmed desetih najpogostejših priimkov skoraj dvakrat več ljudi kot v Sloveniji, približno 4 odstotke, pa čeprav je Nemčija veliko večja in etnično bolj raznolika država. Še nekoliko bolj so skoncentrirani priimki v Veliki Britaniji, kjer ima enega izmed desetih najpogostejših priimkov skoraj 6 odstotkov ljudi.
Še neprimerno bolj pa so enotni priimki v Španiji in Skandinaviji. V Španiji in na Švedskem ima kar 20 odstotkov prebivalcev enega izmed desetih najpogostejših priimkov. Država z najbolj skoncentriranimi priimki v Evropi pa je Danska. Več kot četrtina Dancev ima enega izmed desetih najpogostejših priimkov in skoraj polovica enega izmed 50 najpogostejših. Tudi to pa se ne more primerjati s Korejo, kjer ima skoraj polovica prebivalcev enega izmed treh najpogostejših priimkov (Kim, Lee in Park).
Na drugi strani so države, ki so nastale iz več jezikovnih skupin, na primer Belgija in Francija, ki imata podobno visoko raznolikost kot Slovenija. Razred zase pa je Italija, kjer ima enega izmed desetih najpogostejših priimkov le 0,67 odstotka ljudi, enega izmed stotih najpogostejših pa 2,55 odstotka ljudi.
Razlogi za (ne)raznovrstnost
Razlog za italijansko raznovrstnost priimkov leži predvsem v politični zgodovini Italije, ki vse do druge polovice 19. stoletja ni obstajala kot enotna država. To je pomenilo tudi precej pozno poenotenje jezika ter številne tuje vplive. Na jugu so stoletja vladali tuji vladarji, najdlje španske dinastije. Tudi na severu so v Italijo posegali tuji vladarji, predvsem Habsburžani in Bourboni. Zgodovinska politična razdrobljenost se tako kaže ne samo v raznolikosti, ampak tudi v razporejenosti priimkov.
Ferrari na primer, tretji najpogostejši priimek v Italiji, se na jugu države skoraj ne pojavlja. Russo, ki je najpogostejši priimek na jugu države, pa je na severu zelo redek; v Furlaniji - Julijski krajini ga ni niti med 200 najpogostejšimi. V tej regiji je enako kot v sosednji Goriški na slovenski strani na primer na tretjem mestu po pogostosti priimek Furlan.
V skandinavskih državah je razlog za veliko koncentracijo imen dejstvo, da so bili priimki večinoma izpeljanke očetovega imena za sinove. Najpogostejši priimek je tako Nielsen, kar pomeni Nielsov sin. Enako Hansen – Hansov sin. Podobno je v Španiji, kjer so pogosta imena kot Fernandez (Fernandov sin) in Gonzalez (Gonzalov sin).
V nemških državah so daleč najpogostejši izvor priimkov poklici, ki so se v preteklosti pogosto prenašali iz roda v rod. Na primer Müller (mlinar), Schmidt (kovač), Schneider (krojač), Fischer (ribič) in Weber (tkalec).
Kot vedno raznolika Slovenija
V Sloveniji se meša več različnih tradicij tvorjenja priimkov in tudi jezikovnih tradicij. Vse do 20. stoletja je bil jezikovni zemljevid slovenskih dežel veliko bolj raznolik kot danes. Na Kočevskem in Škofjeloškem so bila večja nemška govorna območja, nemščina pa je bila zelo pogosta tudi v mestih, predvsem na Štajerskem. Etnično mešana so bila seveda tudi območja današnje Primorske in Goriške ter Prekmurja.
To je pomenilo po eni strani mešanje tradicij tvorjenja priimkov, na primer nemški model tvorjenja po poklicih in slovanski običaj tvorjenja po očetovem imenu. Še pogosteje pa je priimek izhajal iz označevalca zemljepisnega imena. Na primer Kranjc – tisti, ki prihaja iz Kranjske. Pogosta so tudi imena, ki izhajajo iz poimenovanj živali, predvsem ptic. Slednje je pogosto v srednji in vzhodni Evropi. Hkrati pa so pogosta tudi imena, ki izvirajo iz tujih jezikov, predvsem nemščine.
Zemljepisne posebnosti
Zanimiva je tudi geografska razporeditev priimkov. Priimek Novak je praktično edini tipično slovenski priimek, saj je med najpogostejšimi v vseh regijah razen na Goriškem. V tej regiji je šele na 149. mestu. Priimek sicer izhaja iz oznake nekoga, ki je prišel v kraj nedavno.
Že drugi najpogostejši slovenski priimek je močno skoncentriran v severovzhodni Sloveniji: kar 43 odstotkov ljudi, ki se pišejo Horvat, živi v pomurski statistični regiji. Če zraven prištejemo še Podravje, pa v teh dveh regijah živi več kot 70 odstotkov ljudi s tem priimkom, ki izhaja iz poimenovanja nekoga, ki je prišel iz Hrvaške.
Pogosti priimki, ki izhajajo iz krajevnega poimenovanja, so se velikokrat uporabljali za ljudi, ki so bili prišleki. Priimek Kranjc, ki pomeni prebivalca dežele Kranjske, se tako skoraj ne pojavlja na na območju te nekdanje avstrijske dežele, pač pa se večinoma pojavlja na Štajerskem.
Zanimiva je tudi razporeditev imena Potočnik, ki je označeval tistega, ki živi ob potoku. Priimek se pojavlja večinoma v hribovitih krajih na severu države. Je drugo najpogostejše ime na Gorenjskem, a ga ni niti med prvih 500 v Posavju.
Nekatera imena so geografsko zelo zamejena. Med pogostejšimi slovenskimi priimki je tak primer Bezjak, ki izhaja iz etnonima Bezjak ali Bizjak, ki je bil zgodovinsko oznaka za hrvaške kajkavce med Dravo in Savo. Skoraj 80 odstotkov ljudi s tem priimkom živi v podravski statistični regiji. Podobno je s priimkom Drnovšek, ki je daleč najpogostejši priimek v Zasavju, a je v celotni državi šele na 286. mestu po pogostosti. Geografsko zamejena imena so še Fras, ki je nemškega izvora (Freisaß – kmet, ki je od fevdalca odkupil kmetijo), in Leban na Goriškem.
Po priimkih je sicer najbolj različna od preostanka države Goriška, kjer so pogosti priimki, ki se drugje skoraj ne pojavljajo. Najpogostejši je tako priimek Leban, ki je v celotni državi šele na 89. mestu, približno dve tretjini nosilcev tega priimka živita na Goriškem. Podobno velja tudi za priimke, kot sta Furlan in Kobal.
Razporeditev priimkov precej krojijo tudi vzorci preseljevanja v 20. stoletju, predvsem v Ljubljano in okolico. Praviloma se tako sicer geografsko omejeni priimki pojavljajo še v osrednjeslovenski statistični regiji, drugje pa ne. Prav tako lahko opazimo, kako je Maribor pritegnil podeželsko prebivalstvo iz svoje okolice.
