Italijansko tožilstvo v Bellunu preiskuje smrt varnostnika na gradbišču drsališča za bližajoče se zimske olimpijske igre v središču Cortine d'Ampezzo, saj so se pojavili sumi, da je umrl zaradi dela v ekstremnem mrazu. Varnostnik, 55-letni Pietro Zantonini, doma z juga Italije, je umrl v noči na 8. januar med opravljanjem nočne izmene. V mrzli noči, ko se je zunanja temperatura spustila na minus 16 stopinj Celzija, je poklical sodelavca, ker se je slabo počutil, a reševalci mu niso mogli več pomagati. Varnostnik, zaposlen za določen čas v Cortini, je družini že prej večkrat potožil zaradi dolgih nočnih izmen, od 19. do 7. ure, ter dela na prostem brez ustrezne zaščite pred mrazom. Del izmene je preživel v montažni hišici velikosti telefonske govorilnice, vsaki dve uri pa je odhajal na obhod gradbišča. Delovne pogoje so obsodili tudi italijanski sindikati.
Naj ne odloča malta, ampak človek
Pri nas k sreči ne poročamo o tako tragičnih primerih. Slišati pa je sindikalna svarila delodajalcem pred delom v zelo nizkih temperaturah. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so znova opozorili, da v Sloveniji trenutno nimamo zakonsko določene meje za delo na mrazu. »Delo zunaj, v mrazu, je na žalost odvisno predvsem od tega, koliko stopinj zdrži material. Povedano drugače, pri koliko stopinjah pod ničlo se še lahko gradi, da malta prime, pri koliko pa ne,« je ponazoril predsednik ZSSS Andrej Zorko. Poziva, da bi morali nemudoma zakonsko določiti spodnjo mejo za delo v mrazu, podobno kot so že določili zgornjo mejo za delo v vročini.
»Že takrat smo opozarjali tudi na primere, ko se delo opravlja na prostem v izjemno nizkih temperaturah. Predvsem gre za primere, ko delavci delajo na prostem dlje časa, brez možnosti odmorov v toplih prostorih, kot je na primer delo v gradbeništvu,« razlaga izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota. »Če smo lahko pristopili k urejanju dela na prostem v visokih temperaturah, ne vidimo nobenega razloga, da ne bi, in to po hitrem postopku, uredili tudi vprašanja dela na prostem v primerih, ko so temperature pod ničlo. Navsezadnje gre za izjemno pomembno vprašanje z vidika zdravja in varstva pri delu, torej s področja temeljnih človekovih pravic,« pravi Drmota. V ZSSS so prepričani, da bi to morali rešiti prednostno. »Je pa res, da je to odvisno od politične volje, najprej od vlade in zavedanja pomena spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter pomembnosti urejanja delovnega okolja,« sklene Drmota. Na ZSSS upajo, da bodo tudi delodajalci imeli posluh, da se z vidika varstva in zdravja pri delu podrobneje uredi delo v ekstremno nizkih temperaturah.
Ministrstvo o tem, kar že velja tudi za mraz
Na ministrstvu za delo niso odgovorili na naše vprašanje, ali bodo pobudo sindikatov sprejeli. So pa spomnili na vse zakonske zahteve, ki že veljajo, od zakona o varstvu pri delu naprej. »Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi,« so povzeli.
Prav tako mora delodajalec med drugim pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu, tudi izpostavljenosti mrazu. Pri tem mora delodajalec določiti ustrezne ukrepe, med drugim osebno varovalno opremo za delo v mrazu in pogoje, da pri delu ne morejo zdrsniti ali pasti. »Delodajalec mora delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu med 1. novembrom in 31. marcem, omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod 16 stopinj Celzija,« so spomnili na pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
»Če urejajo delo znotraj, naj ga še zunaj«
Sindikati pa trdijo, da to ni dovolj. Ugotavljajo, da omenjeni pravilnik podrobno ureja predvsem pogoje v delovnih prostorih delodajalca, kjer denimo določa, da temperatura tal ne sme biti nižja od 19 stopinj Celzija. »Če so postavljeni standardi za delo znotraj prostorov delodajalca, potem ni razlogov, da jih ne bi postavili še za delo na prostem,« pravi Matija Drmota iz ZSSS. Lani so v okviru socialnega dialoga pravilnik že dopolnili z dodatnimi določbami za varno in zdravo delo v času ekstremne vročine, ko je temperatura zraka višja od 30 stopinj Celzija. Opredelili so pogostost odmorov, ustrezno organiziranje delovnega časa, dostop do brezplačnih brezalkoholnih pijač, dostop do ohlajenega prostora, obveščanje o tveganjih toplotnega stresa ter zaščite pred vročino.
Tudi na inšpektoratu za delo so takrat ocenili, da so spremembe pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred vplivi visokih temperatur, zlasti na manjših gradbiščih, kjer osnovni pogoji za varno delo pogosto še niso zagotovljeni. Na večini večjih gradbišč so bili zaščitni ukrepi pred vročino že brez pravilnika ustaljena praksa delodajalca, so pri pregledih na terenu opažali inšpektorji. Pravilnik pa je postavil enotna merila in izrecne obveze za vsa delovišča, ne glede na velikost. Inšpektor tako lahko zdaj ukrepa ob neupoštevanju teh določil. »Cilj ni kaznovanje delodajalcev, temveč pravočasno prepoznavanje tveganj in odprava pomanjkljivosti,« so poudarili na inšpektoratu.
Če bi imeli izrecne ukrepe tudi za nizke temperature, bi lahko inšpektorji ukrepali, ne pa da je delo v mrazu v veliki meri prepuščeno presoji posameznega delodajalca, trdijo sindikati. Ne nazadnje tudi zdravniki opozarjajo, da je dolgotrajna izpostavljenost mrazu lahko povezana s povečanim tveganjem poškodb, z obolenji dihal, mišično-skeletnimi težavami in tudi s kroničnimi boleznimi.
