V luči trenutnih geopolitičnih napetosti in spopadov na Bližnjem vzhodu se bržkone marsikomu poraja vprašanje neposredne ogroženosti Slovenije. Analiza vojaških sposobnosti in poteka dogajanja vojne v Iranu pa vendarle pokaže, da je neposreden raketni napad na Slovenijo izjemno malo verjeten – tako iz tehničnih kot strateških razlogov. Bržkone že zato, ker je zračna razdalja med Teheranom in Ljubljano  približno 3300 kilometrov.

Iranski raketni arzenal je sicer številčen, vendar je napolnjen predvsem z balističnimi raketami kratkega in srednjega dosega. Njihove najsodobnejše rakete, kot sta khorramshahr-4 (znana tudi kot kheibar) in sejjil, imajo uradni in potrjeni maksimalni doseg približno 2000 kilometrov. S tem lahko dosežejo cilje na Bližnjem vzhodu in na skrajnem jugovzhodnem obrobju Evrope, ne morejo pa doseči srednje Evrope ali Slovenije.

Evropa  pozornost in obrambne zmogljivosti zdaj v smislu nevarnosti iz Irana preusmerja predvsem v preprečevanje kibernetskih groženj in blaženje ekonomskih šokov, saj ti predstavljajo najbolj realno posledico spopadov na Bližnjem vzhodu.

Hipotetični scenarij, v katerem bi bilo kaj takega mogoče, bi moral vključevati sposobnost Iran, da  uspešno razvije balistične rakete srednjega dosega (IRBM) ali medcelinske balistične rakete (ICBM) z dosegom večjim od 3500 kilometrov. Čeprav zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da bi Iran lahko uporabil svojo tehnologijo za vesoljske nosilne rakete za razvoj ICBM, takšno orožje trenutno, kolikor je znano, še ni operativno.

Tudi v primeru razvoja raket z zadostnim dosegom lahko ocenimo, da Slovenija ne predstavlja kakšne posebej zanimive strateške tarče. V morebitnem globalnem konfliktu bi bile tarče usmerjene v večja vojaška oporišča ZDA in Nata v Evropi.

V primeru tovrstnega ekstremnega in hipotetičnega scenarija bi slovenski zračni prostor ščitil Natov integrirani sistem zračne in raketne obrambe (NATINAMDS), ki je vzpostavljen za prestrezanje balističnih groženj zunaj evroatlantskega območja.

Nevarnost pa je lahko nekje drugje in ne vključuje rakete. Evropa  pozornost in obrambne zmogljivosti zdaj v smislu nevarnosti iz Irana preusmerja predvsem v preprečevanje kibernetskih groženj in blaženje ekonomskih šokov, saj ti predstavljajo najbolj realno posledico spopadov na Bližnjem vzhodu

Priporočamo