Goji jagoda oziroma navadna kustovnica (Lycium barbarum) je trajna, listopadna zdravilna rastlina. Doma je na severu Kitajske, pod himalajskim gorovjem, v naravi pa jo najdemo tudi v nekaterih evropskih državah, na primer v Veliki Britaniji, Romuniji, Bolgariji. Rastlina sodi v družino razhudnikovk in je tako sorodnica nekaterih dobro poznanih vrtnin: krompirja, paradižnika, paprike in jajčevcev.
Goji jagoda ima oranžno rdeče plodove, ki uspevajo na gostem, do 3m visokem listopadnem grmu, z izredno dolgimi in v loku povešajočimi, trnastimi vejami. Sveže jagode so do 2cm velike, ovalne ter sočne s sladkim okusom, ki spominja na brusnice. Na istem grmu se razvijejo beli in vijoličasti trobentasti cvetovi. So dvospolni, najpomembnejši opraševalec pa so čebele. Grm cveti in rodi vse do prve močne zmrzali.
Prilagodi se na različna tla in podnebne razmere, zato dobro uspeva tudi pri nas. Najbolj ji ustrezajo sončna do delno senčna rastišča, s skromno založenimi, vendar dobro odcednimi tlemi. Podobno kot za druge grme in drevesa je najprimernejši čas za sajenje pomlad ali jesen. Ker razvije obsežen koreninski sistem, je odporna proti daljšim sušnim obdobjem. Enako dobro zdrži v ekstremnih temperaturah, pozimi vse do -25°C, poleti pa do +40°C. Ob sajenju sadilno jamo izdatno pognojimo z organskim gnojilom (kompost, hlevski gnoj in podobno) oziroma gnojili, bogatimi s fosforjem in kalijem. Oskrba v prvem letu je ključna za nadaljnjo rast rastline, zato poskrbimo za redno zalivanje. Grm dognojujemo sproti, vsako leto, vendar ne z dušikovim gnojilom, saj to povzroči bujno rast, a slabo rodnost. V prvih letih potrebuje za zdravo rast količek za oporo. Ker raste zelo hitro, tudi do 2,5m na leto, pa zahteva redno spomladansko in poletno rez. Ta je odvisna od prostora, ki ga imamo na voljo za to rastlino in od načina vzgoje (kot grmičasto, debelno ali kot vzpenjavko). Spomladansko rez izvedemo, še preden grm odžene. Če je grm pregost, izrežemo odvečne poganjke. Poletna rez je korekturna, saj moramo z njo doseči boljšo osvetlitev in tako tudi boljše dozorevanje plodov. Prve plodove lahko pričakujemo v drugem letu, v četrtem ali petem letu pa doseže polno rodnost. Sveže jagode so zelo občutljive za dotik, saj hitro počrnijo, zato jih pobirajo s stresanjem na ponjave.
Rastlino razmnožujemo s semeni zgodaj spomladi s setvijo v toplo gredo ali setvenik, kjer v enem tednu vzklijejo. Lahko jih razmnožimo tudi s potaknjenci, za kar uporabimo delno olesenele ali olesenele poganjke. Podtaknemo lahko v toplo gredo ali na stalno mesto v vrtu.
Sicer pa so goji jagode znane po svojih številnih zdravilnih učinkih. Posušene jagode ali sok iz goji jagod je v tradicionalni kitajski, tibetanski in japonski medicini prisoten že tisočletja. V kitajskih legendah se goji jagode omenjajo kot sadež s supermočjo, s katerim so ozdravili kralje, bojevniki pa so jih uživali pred odhodom v boj.
Goji jagode vsebujejo številne vitamine, aminokisline in druge aktivne snovi (polisaharidi, zeaksantin…), zato dobrodejno in celo zdravilno delujejo ob številnih zdravstvenih težavah. Med drugim jih priporočajo za krepitev telesa po bolezni in med okrevanjem, regeneracijo tkiva, dvig nizke življenjske energije in odpravo utrujenosti ter šibkosti, razstrupljanje, izboljšanje vida, zdravljenje bolečin v sklepih in sladkorne bolezni, za zaviranje staranja in rakavih obolenj, delujejo pa tudi kot afrodiziak in odpravljajo impotenco in neplodnost. Ker so surovi plodovi zelo neobstojni, jih navadno shranjujemo in uživamo posušene. Priporoča se količina med 20 in 40g na dan.
