Raziskava podjetja Kickresume, opravljena med 1850 zaposlenimi po vsem svetu, razkriva, da se le v 31 odstotkih podjetij o plačah govori povsem odkrito, medtem ko v 37 odstotkih primerov ta tema ostaja strogo prepovedana. Vendar pa generacija Z teh nenapisanih pravil ne upošteva več.
Generacijski prepad v odnosu do denarja
Odnos do razkritja zaslužka je močno povezan s starostjo zaposlenih. Skoraj 40 odstotkov pripadnikov generacije Z trdi, da so na njihovih delovnih mestih plače javna stvar, kar je skoraj dvakrat več kot pri generaciji X (22 odstotkov). Mladi so tudi bolj pripravljeni kršiti pravila – 18 odstotkov jih prizna, da so o plači razpravljali, čeprav je bilo to v podjetju prepovedano.
Na drugi strani generacija X, ki je na trg dela vstopila v času, ko je veljalo, da je govoriti o denarju neolikano, čuti precej večje nelagodje. Kar 24 odstotkov jih ob tej temi občuti stisko, medtem ko je pri najmlajših ta delež le 15-odstoten. Zanimivo je tudi, da mladi iskalci zaposlitve vse pogosteje ignorirajo oglase, ki ne navajajo jasnega plačnega razpona.
Informacija je moč
Odprtost ne izvira le iz želje po transparentnosti, temveč tudi iz čiste radovednosti. Tretjina zaposlenih (32 odstotkov) priznava, da jih zanima, koliko zaslužijo njihovi kolegi. To zanimanje je najizrazitejše v Evropi (36 odstotkov), med ženskami (34 odstotkov) in seveda med generacijo Z (38 odstotkov).
Strokovnjaki poudarjajo, da mladi ne delijo informacij zaradi pomanjkanja profesionalnosti, temveč zato, ker se zavedajo, da je informacija moč. Opazovali so svoje starše, ki so trpeli posledice poslovne tajnosti med recesijami in odpuščanji, zato se danes ne želijo odpovedati tej moči le zato, da bi se delodajalci počutili bolj udobno.
Transparentnost kot zaščita pred neenakostjo
Amy Spurling, ustanoviteljica podjetja Compt, poudarja, da je pogovor o plači najhitrejši način za razkritje neenakosti na delovnem mestu. Podjetja se teh pogovorov pogosto bojijo, ker razgalijo nedoslednosti – na primer to, kdo je bil nagrajen zgolj zaradi boljših pogajalskih veščin in kdo je podplačan zaradi podzavestne pristranskosti vodstva.
Skoraj polovica vseh vprašanih (46 odstotkov) podpira politiko popolnoma transparentnih plač. Jasno je, da zastarel korporativni bonton izginja, saj zaposleni zahtevajo okolje, kjer so nagrajeni za svoje delo in rezultate, ne pa za tišino.
