V torek bo na nebu zasijala ena največjih in najsvetlejših polnih lun letošnjega leta. Zemljin naravni satelit se bo našemu planetu namreč približal na 360.768 kilometrov, kar je sicer blizu najbližje točke njegove tirnice, toda pravi astronomski vrhunec leta pa prihaja na božični večer.
Ker Luna okoli Zemlje ne kroži po popolnem krogu, temveč po elipsi, se njena oddaljenost med posameznimi cikli spremeni za približno 50.000 kilometrov. Zaradi bližine bo navidezni premer torkove polne lune za okoli šest odstotkov večji od povprečnega in za 12 odstotkov večji kot takrat, ko je Luna od Zemlje najbolj oddaljena.
Bolj kot sama velikost bo opazna njena svetlost, saj bo na zemeljsko površje prispelo skoraj za tretjino oziroma okoli 30 odstotkov več svetlobe, poroča nemški portal BR.
Kljub pogosti rabi izraza superluna strokovnjaki ob tem opozarjajo, da gre predvsem za medijski izraz. Človeško oko namreč razlike v velikosti ne zmore oceniti brez neposredne primerjave na nebu. Če se bo lunina ploskev v torek zvečer ob ugodnem vremenu zdela ogromna, bo za to kriva optična prevara. Ko Luna vzhaja ali zahaja tik nad obzorjem, jo možgani primerjajo s stavbami, gorami ali cestami v daljavi, zato se zdi bistveno večja kot nekaj ur pozneje visoko na nebu. Ta učinek deluje popolnoma enako pri največji in pri najmanjši polni luni.
Najbolj oprijemljive posledice bližine Lune bodo znova čutili ob obalah. Ob polni luni, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v ravni črti, se privlačne sile seštevajo, kar povzroči močnejše plimovanje. Ko se ta poravnava zgodi v bližini Zemlje, sta plima in oseka še izrazitejši.
Še močnejše plimovanje sicer nastopi ob mlaju, ko je Luna med Soncem in Zemljo ter obe nebesni telesi delujeta z iste strani.
Takšni pojavi v astronomiji niso redkost. Polna luna nastopi vsakih 29,5 dneva, najbližjo točko na tirnici pa Luna doseže vsakih 27,5 dneva. Oba cikla se ujameta približno vsakih 13,6 meseca, zaradi bližine v sosednjih mesecih pa Zemljani v vsakem koledarskem letu doživimo od tri do štiri tako imenovane superlune.
Novembrska polna luna pa bo uvod v še bližja srečanja. Največja polna luna leta bo na nebu 24. decembra, ko bo od Zemlje oddaljena le 356.737 kilometrov, bližja od novembrske pa bo tudi polna luna januarja.
Zgodovinski rekordi vseeno ostajajo nedoseženi: 14. novembra 2016 se je Luna približala na 356.510 kilometrov, 4. januarja 1912 pa je bila našemu planetu še skoraj 200 kilometrov bližje.