Letos, 21. decembra, bo rusko letalo tipa Antonov "obglavilo" Eifflov stolp. Letalo bo delovalo kot velikanska britvica. V kabini letala bodo sedeli ruski oligarh, zelo lepa plavolasa stvarca, ameriški povečevalec ženskih prsi, psiček in poleg drugih še pisatelj. Vsi ne bodo preživeli konca sveta. Vse to pripoveduje prerok Roland (Emmerich). Avtor se v svoji napovedi sklicuje na starodavni koledar Majev, če se bo apokalipsa res zgodila. V filmu 2012 Emmerich ilustrira "konec sveta, kakršnega ne poznamo". Brez dvoma. Resnica, povedana na grandiozen način.
Obenem s stolpom, katerega temeljni kamen je bil postavljen pred 125 leti, bo šla na ljubo scenarija po gobe tudi človeška civilizacija. Tolažbo ponuja dejstvo, da v grozljivki o koncu sveta ne gre za pariški izvirnik, temveč za ameriškega dvojnika Eifflovega stolpa, ki je bil postavljen v merilu 1 : 2 v Fun Doradu v Nevadi v okviru hotelskega kompleksa Paris Las Vegas in po svoje vznemirja turiste.
Ni boljšega simbola za konec vseh časov kakor kopija znamenitega stolpa, najbolj opevane posebnosti tega sveta. Pariški stolp je bil dograjen leta 1889, zato so ga pridno uporabili za proslavo stoletnice francoske revolucije in kot podporo uspešnosti Pariške svetovne razstave. Z Eifflovim stolpom pa je povezan tudi naslednji dogodek: "V imenu francoskega okusa je okoli 300 slikarjev, pisateljev, skladateljev in arhitektov ter drugih razumnikov že takoj po položitvi temeljnega kamna za stolp, povzdignilo svoj glas.
Dne 14. februarja 1887 je bil v časopisu Le Temps objavljen Protest umetnikov: "Mi, strastni ljubitelji nedotaknjenih lepot Pariza, na vso moč protestiramo proti postavitvi nemogočega in nepotrebnega Eifflovega stolpa. Ali se bo mesto Pariz vdalo prenapetežem in tistim, ki pričakujejo dobiček od graditve, se ponižalo in sprejelo nezaželeno stvar? Tisti, ki zagovarjajo stolp, naj pomislijo na vse tiste spomenike, stavbe in zgodovinske trge, po katerih slovi Francija." Takšno kazanje s prstom na krivca je opogumilo protestnike na Bavarskem, v Bonnu, Berlinu in Dresdnu, da so protestirali vsevprek, enkrat proti nebotičnikom, nato proti kakšnemu mostu, proti načrtom za železniško postajo, proti festivalni dvorani, proti antenskim stolpom, električnim daljnovodom in še čemu. Protestirali so proti nepotrebnim, fantastičnim, odvratnim ali vsaj nenavadnim odločitvam. Očitno je bilo tedaj mnogim ljudem težko gledati v prihodnost.
V zavetju zgodovine
Zdaj namreč velja: Eifflov stolp je naš in v vsakem oziru zgodovinski. Celo Verlaine poroča o ovinkih, ki jih je naredil med sprehajanjem po mestu, samo da mu ne bi bilo treba gledati osovraženega stolpa, ki še končan ni bil, medtem ko je Seurat že slikal stolp in občudoval krhkost konstrukcije, ki jo je v bistvu omogočilo novo, do tedaj še neznano gradivo - jeklo. Tudi Delaunay, Chagall, pesniki, fotografi in filmski režiserji so kasneje sledili temu hvaljenju stolpa in ga omenjali v svojih delih. Vsi skupaj so hvalili njegovo nabito energijo in navdih. Tudi Roland Emmerich je bil ena kasnejših žrtev te sugestivne moči, čeprav je imela neka kasnejša kopija stolpa nalogo (v filmu) dramatično pomoriti posadko in potnike letala tipa Antonov, ki ga je (v filmu) osebno pilotiral pisatelj Maupassant.
Kako lahko se človek moti. Prepir v zvezi z gradnjo Eifflovega stolpa je čudovit primer. Maupassant bi bil danes prav gotovo miselni zagovornik prej zasmehovane gradnje. Šele nedavno je svet zvedel za idejo, da bi več kot 300 metrov visok stolp iz jekla okrasili s 600.000 sadikami, da bi v nekaj letih kot "največje drevo na svetu" absorbiral sto ton ogljikovega dioksida.
Eiffel in stopnice za Hitlerja
Od turistične znamenitosti do spomenika podnebnim spremembam. To je bila ideja. Stolp bi bil viden svetilnik za novo, tokrat ekološko dobo po stoletju prodora strojev. Napovedan je bil "pohod za rešitev" enkratne, čudovite zgradbe, te duše Pariza pred (že spet) barbarskim inženirskim birojem. Mestna uprava se je čutila zavezano, položiti predlagano ukrepanje na led, "tokrat se ni obračal v grobu Maupassant, temveč Gustave Eiffel" (1832-1923).
Več v tiskani izdaji
