Medtem ko se Evropa poslavlja od leta 2025, meteorološki modeli rišejo sliko drastične atmosferske bifurkacije. Stabilnost, ki je zaznamovala božič, se umika silovitemu nihanju, ki bo Evropo razdelilo na globoko zamrznjeni zahod in nevarno namočeni jugovzhod.
V meteorologiji so obdobja miru pogosto zavajajoč začetek v kaos. Ko bodo zadnje ure leta 2025 izzvenele, se bo nad Evropo zaključilo obdobje prevlade tako imenovanega Rex bloka – stabilnega anticiklonskega sistema, ki je doslej zadrževal vremenske motnje. Njegov razpad ne bo tiha predaja, temveč sprožilec za enega najbolj dinamičnih vremenskih preobratov v zadnjih letih.
Analiza, ki jo povzemajo strokovnjaki pri portalu Severe Weather Europe, razkriva, da prehajamo v fazo ekstremnih temperaturnih anomalij. Ne gre zgolj za običajen zimski prehod, pač pa gre za vzpostavitev specifičnega dipolnega vzorca, ki bo v prvih tednih leta 2026 na novo definiral zimo na kontinentu. Scenarij, ki se odvija, prinaša dvojno grožnjo: sprva arktični udar, ki bo ohromil srednjo Evropo, nato pa nenaden preobrat v jugozahodni vpliv, ki bo dele Balkana in zaledje Jadrana spremenil v potencialna poplavna območja.
Padec v globoko zamrzovanje
Prvo dejanje te meteorološke drame se že odvija. S pomikom visokega zračnega tlaka nad Atlantik so se – možnost, ki smo jo na Dnevnik.si že napovedali – odprla vrata Arktike. Neovirana zračna masa polarnega izvora silovito prodira v vzhodno, srednjo in južno Evropo.
To ne bo zgolj osvežitev. Meteorološki modeli napovedujejo padec temperatur za kar 15 stopinj Celzija pod dolgoletno povprečje. Prvi so na udaru prebivalci Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, kjer bo živo srebro strmoglavilo globoko pod ledišče. Hladna fronta bo morebiti dosegla celo Grčijo. Jutranje temperature pod –10 stopinj Celzija bodo v mnogih evropskih prestolnicah postale norma, dnevne pa se bodo le s težavo prebile nad ničlo. Zima bo, vsaj za kratek čas, pokazala svoj najbolj neizprosen obraz.
Vendar pa ta hladni val ni končna destinacija vremenskega dogajanja. Je zgolj katalizator za še bolj kompleksen razvoj dogodkov v januarju 2026.
Januarski preobrat
Z vstopom v novo leto se bo tlak nad severno poloblo znova premešal. Ključni igralec bo anticiklon, ki se bo zasidral nad Grenlandijo. Ta premik je ključen, saj bo omogočil, da se nad zahodno in jugozahodno Evropo poglobi območje nizkega zračnega tlaka.
Posledice bodo geometrijsko natančne in geografsko strogo ločene. Zahodna Evropa – zlasti Velika Britanija, Irska, Španija in Portugalska – bo v prvem tednu januarja deležna novega odmerka polarnega mraza. Temperature na Iberskem polotoku bodo za več kot 12 stopinj nižje od normalnih temperatur, kar je za to regijo izjemno redko.
Medtem pa se bo na drugem koncu celine, nad Slovenijo, Balkanom in vzhodno Evropo, zgodil popolnoma nasproten scenarij. Zaradi postavitve sistemov se bo vzpostavil močan jugozahodni zračni tok. Ta zračna reka bo iznad Sredozemlja proti Alpam in Dinaridom črpala ogromne količine toplega in z vlago nasičenega zraka.
Od mraza do monsunske namočenosti
Za Slovenijo in širšo regijo Balkana ta konfiguracija bržkone prinaša specifično nevarnost, ki ni povezana z mrazom, temveč z vodo. Medtem ko se bodo zahodni sosedje tresli v mrazu, bodo termometri v naših krajih po napovedih kazali nenavadno visoke vrednosti. Pričakujejo, da bodo temperature poskočile tudi do 15 stopinj Celzija nad povprečjem, pri čemer bi lahko dnevne vrednosti lokalno dosegle pomladnih 15 stopinj.
Toda ta toplota ima svojo ceno. Topel zrak lahko zadrži bistveno več vlage, in ko ta zračna masa trči ob orografske pregrade – južne obronke Alp, verigo Dinaridov in Apenine – pride do prisilnega dviga zraka in kondenzacije. Rezultat bodo dolgotrajne in obilne padavine.
Prognostični modeli so za nekatere dele Evrope skrb zbujajoči. V prvem tednu januarja bi lahko na nekaterih območjih padlo med 150 in 300 litri dežja na kvadratni meter. Za primerjavo: to so količine, ki so značilne za najbolj deževne jesenske mesece, ne pa za januar, ko bi pričakovali snežno odejo.
Kombinacija taljenja snega zaradi visokih temperatur in obilnega deževja ustvarja popolno nevihto za hudourniške poplave in hitro naraščanje vodostajev rek. Namesto zimske idile se tako (še posebej) Balkan spopada s potencialno resno hidrološko krizo prav na začetku leta 2026. Evropa bo tako v novo leto vstopila razdeljena: na eni strani okovana v led, na drugi pa pod udarom subtropske vlage, kar je še en opomnik na vse večjo energijsko nabitost in nepredvidljivost našega spreminjajočega se podnebja.
