Dijaki v domovih bolj varni pred požarom?

Kmalu bo minilo leto dni od obsežnega požara v Dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti v Ljubljani. V požaru, ki je izbruhnil 30. januarja lani, okoli 4. ure zjutraj, so evakuirali 363 ljudi, enajst dijakov je bilo poškodovanih: eden huje opečen, nekaj se jih je poškodovalo, ko so skakali skozi okna v prvem nadstropju, nekateri so potrebovali predihavanje zaradi vdihavanja dima. Kaj natanko se je zgodilo in kdo je povzročitelj, na tožilstvu še preiskujejo.

požar v dijaškem domu

Alarm se ni sprožil, ker ga nimajo

Še bolj pomembno vprašanje pa je, ali so zdaj dijaški domovi kaj bolj varni. Požar je namreč razkril pomanjkljivost, da požarni javljalniki niso obvezni za tovrstne zgradbe. Ministrstvo za izobraževanje je takoj po dogodku napovedalo ukrepe za večjo požarno varnost. Kaj je bilo narejenega v letu dni?

Pod lupo

Kako požarno varni so domovi za starejše, na ministrstvu ne vedo

Ministrstvo je lani takoj po požaru pozvalo vse dijaške domove, ki so pod okriljem države, da evidentirajo stanje in pripravijo načrt ukrepov za izboljšanje požarne varnosti v objektih. Odzvali so se vsi in predložili podatke ter dokumentacijo v zvezi s potrebnimi ukrepi, potrjujejo na ministrstvu. »Naknadno je avgusta in septembra lani vse objekte dijaških domov pregledal pooblaščeni preglednik, oktobra pa so bile izdelane strokovne presoje požarne varnosti za vse objekte, razen za tiste, kjer se trenutno izvajajo obsežnejši gradbeni posegi, v sklopu katerih bodo izvedeni tudi ustrezni protipožarni ukrepi,« so pojasnili. Vse to je vodilo v izdelavo akcijskega načrta za izboljšanje varstva pred požarom v objektih javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja za obdobje 2025–2027, ki zajema dijaške domove ter zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Potrjen je bil decembra lani. »Akcijski načrt določa obseg ukrepov, potrebnih za zagotovitev ustrezne požarne varnosti v navedenih objektih, ki se na obstoječih objektih načrtuje s smiselnim upoštevanjem sedanje požarnovarstvene zakonodaje,« povzemajo na ministrstvu.

Med ukrepi so tudi namestitve ustreznih požarnih javljalnikov. Sočasno s pripravo akcijskega načrta do leta 2028 je lani že potekala izvedba ukrepov, ki so jih javni zavodi prijavili in so se izvajali v okviru rednih investicijsko-vzdrževalnih del, poudarjajo na ministrstvu. »Vse vloge, ki so jih poslali dijaški domovi za ureditev požarne varnosti, so bile lani realizirane in financirane. Tako je 14 dijaških domov posredovalo vloge za ureditev požarne varnosti v skupni vrednosti približno 800.000 evrov, ki so bile vse realizirane in financirane. Lani so bile odobrene in financirane tudi vse interventne vloge za ureditev stanja požarne varnosti v skupni vrednosti 203.119 evrov,« so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje.

Ko zagori olje na štedilniku ali električni skiro

V Sloveniji uradne skupne statistike o vseh požarih nimamo. Uprava za zaščito in reševanje na leto našteje od 80 do 270 požarov v naravnem okolju. Če upoštevamo še podatke gasilcev o požarih v stanovanjih in industrijskih objektih, pa je vseh požarov po ocenah kar od 4000 do 5000. Policija in gasilci vsak dan prejmejo večje število klicev o požarih, v veliki večini gre za požare z manjšo materialno škodo. Najpogosteje zagori v kuhinjah, dimnikih ali na travnikih.

Jan Brodar, poveljnik Gasilske brigade Koper / Foto: Gasilska brigada Koper

Možnosti, da posamezniki povzročimo požar, prežijo na vsakem koraku, posamezniki pa za ravnanje ob požarih nismo strokovno usposobljeni. Pomembno je, da poznamo ukrepe, s katerimi lahko preprečimo nastanek požara ali ga omejimo in pogasimo. Po nasvete se občani lahko obrnemo na gasilce ali na upravo za zaščito in reševanje, kjer dobimo osnovne informacije o priporočeni opremi, kot so javljalniki dima, ročni gasilni aparati ter pravilno ravnanje v primeru požara.