Dolgo časa je veljalo za neizpodbitno resnico, skorajda za versko dogmo na hodnikih bruseljske birokracije: leto 2035 bo označilo konec dobe motorjev z notranjim zgorevanjem. To je bil kronski dragulj prvega mandata Ursule von der Leyen, simbol evropske zavezanosti podnebni nevtralnosti in jasen signal svetu, da se stara celina poslavlja od fosilnih goriv. Toda včeraj se je vse spremenilo.
V politiki, še posebej v tisti, ki jo narekujejo gospodarski interesi največje evropske ekonomije, sta dve leti cela večnost.
V torek je ta ambiciozen cilj dokončno izdihnil. Ne zaradi zunanjega sovražnika ali nenadne tehnološke ovire, temveč zaradi hladnega, preračunljivega manevra Berlina, piše Politico. Nemčija, domovina avtomobila in srce evropske industrijske moči, je v sodelovanju z desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki ji pripadata tako nemški kancler Friedrich Merz kot von der Leynova, dosegla tisto, kar se je še pred šestimi meseci zdelo nepredstavljivo: smrt popolne prepovedi bencinskih in dizelskih motorjev.
Politična realnost je jasna, piše omenjen medij. Merz, ki je položaj prevzel maja letos, in vodja EPP Manfred Weber sta v pičlih treh tednih orkestrirala popoln preobrat. Iz Bruslja, kjer so uradniki še nedavno pilili podrobnosti prehoda na popolnoma električno prihodnost, zdaj prihajajo drugačni zvoki. »Ideologija čistega električnega pogona se končuje,« je dejal neimenovan diplomat EU, ki je nemško intervencijo označil za prelomno točko v usodi evropske zakonodaje.
Od absolutnega do pragmatičnega
Tudi številni drugi viri ocenjujejo, da je novi predlog, ki ga je komisija pod pritiskom položila na mizo, lekcija iz realpolitike. Namesto popolne prepovedi prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035 se Evropa zdaj zavezuje k cilju zmanjšanja emisij za 90 odstotkov.
Ta na videz majhna statistična sprememba – padec s 100 na 90 odstotkov – v praksi pomeni tektonski premik. To odpira vrata temu, da bodo na evropskih cestah še dolgo po letu 2035 ostali hibridni priključni avtomobili in celo klasični motorji z notranjim zgorevanjem, pod pogojem, da bodo njihovi izpusti kompenzirani z uporabo zelenega jekla, proizvedenega v EU, in alternativnih goriv nefosilnega izvora.
Po lastnih izračunih komisije to pomeni, da bo približno četrtina avtomobilov, prodanih po letu 2035 – kar ustreza približno 2,6 milijona vozilom – še vedno oddajala CO2.
Za kanclerja Merza je to zmaga, ki jo je obljubljal že med svojo kampanjo. Njegov pristop je bil vedno bolj usmerjen v zaščito industrijske baze kot v sledenje okoljskim ciljem. V odzivu na spremembo je ubral zmeren ton in revidirano prepoved označil za jasen signal, da je mogoče bolje uskladiti podnebne cilje, tržne realnosti, podjetja in delovna mesta.
Strah pred gospodarskim zlomom
V ozadju tega manevra ne tiči zgolj ljubezen Nemcev do hrupa motorjev, temveč tudi eksistencialni strah. Evropski avtomobilski sektor, nekoč nepremagljiv, se danes sooča s popolno nevihto. Na eni strani je tu grožnja trgovinske vojne, ki jo podžiga ameriški predsednik Donald Trump, na drugi strani pa neusmiljena konkurenca kitajskih proizvajalcev, ki so Evropo preplavili s tehnološko bolj naprednimi in cenovno dostopnimi vozili.
Nemški dominaciji, ne glede na to, koliko je bila rezultat slabih odločitev direktorjev nemških podjetij, je grozil konec.
Manfred Weber, vodja EPP, je v torek slavil zmago in spremembo označil za ogromno zmanjšanje bremena. »Boj proti podnebnim spremembam lahko dobimo le, če ga združimo z ekonomsko razumnim pristopom,« je dejal.
Avtomobili predstavljajo kar 16 odstotkov emisij v EU, zato je bila prvotna prepoved najvidnejši steber načrta za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050. Zdaj je ta steber precej okrušen.
Nezadovoljstvo na vseh straneh
Skrajna desnica pri tem meni, da ukrepi ne gredo dovolj daleč. Volker Schnurrbusch iz nemške AfD je v parlamentu dejal, da je prava težava v tem, da komisija potrošnikom še vedno diktira, kakšno obliko prevoza naj uporabljajo.
Bitka pa še ni končana. Spremenjen predlog se zdaj seli v Svet EU, kjer bodo države članice morale najti skupen jezik. In če je Nemčija zadovoljna, Francija že brusi nože.
Pariz v tem preobratu, poročajo nekateri mediji, vidi nevaren precedens. »Pogajanja se šele začenjajo,« je dejal uradnik iz Elizejske palače in poudaril, da je dovoljenje za prodajo avtomobilov z notranjim zgorevanjem po letu 2035 za Francijo rdeča črta.
Kar se je začelo kot ambiciozna okoljska vizija Ursule von der Leyen, se je spremenilo v zapleteno igro Nemčije. Evropa je morda res rešila svoj motor z notranjim zgorevanjem, vendar ostaja naslednje vprašanje: je s tem rešila svojo prihodnost ali le podaljšala lastno preteklost?
_________________________
Opomba: »Deutschland über alles«, v prevodu Nemčija nad vsem, so prve besede prve kitice slovite nemške pesmi Lied der Deutschen (Pesem Nemcev). Uradna himna je sicer samo tretja kitica, ki teh besed ne vsebuje.
