V drzni nočni operaciji, ki spominja na najbolj tvegane posege iz hladne vojne, so ameriške specialne sile Delta Force zajele venezuelskega predsednika. Poteza Bele hiše ni prinesla samo konca režima, temveč dramatično vrnitev intervencionizma v Latinsko Ameriko.
Ko se je nad Karibskim morjem začelo daniti, se je geopolitični zemljevid zahodne poloble nepovratno spremenil. V Washingtonu, kjer so luči v zahodnem krilu Bele hiše gorele vso noč, je predsednik Donald Trump stopil pred novinarje in z neprikritim zmagoslavjem naznanil novico, ki je v trenutku obšla svet: Nicolás Maduro, dolgoletni voditelj Venezuele, ni več na oblasti.
V operaciji, ki so jo uradniki administracije opisali kot kirurško natančno, so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah vdrle na ozemlje Venezuele in zajele Madura ter njegovo soprogo Cilio Flores. Toda tisto, kar daje tej operaciji poseben pečat, ni samo njen cilj, temveč orodje, s katerim je bila izvedena. Po potrditvi visokih uradnikov za ameriško TV-mrežo CBS News je napad izvedla ena najbolj skrivnostnih enot. Po angleško jo imenujejo 1st Special Forces Operational Detachment-Delta, javnosti pa je bolj znana kot Delta Force.
Vrnitev duhov
Uporaba enote pošilja jasno sporočilo. To ni bila zgolj vojaška operacija, ampak tudi prikaz moči brez primere. Enota, ki domuje v zastraženem kompleksu v Fort Braggu v Severni Karolini, uradno sploh ne obstaja v javnih evidencah Pentagona. Člani so konica kopja ameriškega poveljstva za specialne operacije (JSOC), predsedniki pa enoto pokličejo samo takrat, ko so politična tveganja najvišja, cilj pa strateškega pomena.
Čeprav je popularna kultura skozi filme, kot so Sestreljeni črni jastreb (Black Hawk Down) in akcijski spektakli Chucka Norrisa iz osemdesetih, ustvarila romantično podobo neustrašnih bojevnikov, je realnost teh operativcev precej bolj preračunljiva in tiha. So mojstri nevidnosti, usposobljeni za delovanje v civilnih oblačilih globoko za sovražnikovimi črtami, kjer brišejo meje med vohunstvom in neposrednim bojem.
Varnostni analitiki opozarjajo, da napad na Caracas po svoji drznosti spominja na operacijo Acid Gambit v Panami leta 1989, ko je ista enota reševala ameriškega talca Kurta Musa tik pred invazijo, ki je odnesla Manuela Noriego. Vendar pa je zajetje Madura logistično in politično še kompleksnejše dejanje.
Zgodovinski lok
Biografija enote Delta se bere kot kronika ameriške zunanje politike zadnjih štiridesetih let. Ustanovljena leta 1979 kot odgovor na rastočo grožnjo mednarodnega terorizma – in po bolečem neuspehu pri reševanju talcev v Iranu (operacija Eagle Claw) – se je enota razvila v najsmrtonosnejši stroj za lov na ljudi.
Njihov podpis je viden na prelomnih točkah moderne zgodovine. Bili so ključni akterji v lovu na Pabla Escobarja, kjer so v sencah kolumbijskih gozdov zagotavljali tehnološko in taktično prednost lokalnim silam. Desetletja kasneje so v Tikritu iz podzemnega bunkerja potegnili Sadama Huseina, s čimer so simbolično zaključili eno od poglavij vojne v Iraku. Leta 2019 so ponovno dokazali učinkovitost z eliminacijo voditelja Isisa, Abuja Bakra Al Bagdadija, v severozahodni Siriji.
Vključitev Delte v operacijo proti Maduru kaže na to, da je Washington venezuelskega predsednika vzel na piko in da je predstavljal resno oviro ameriškim interesom. Niso se spraševali niti o legitimnosti niti legalnosti oblasti. To je pomemben precedens v mednarodnem pravu in diplomaciji.
Podrobnosti operacije
Čeprav podrobnosti same operacije ostajajo zavite v tančico tajnosti, viri blizu Pentagona namigujejo na bliskovito akcijo, ki je izkoristila element presenečenja. Delta Force je znana po svoji sposobnosti dinamičnega vstopa – taktike, ki združuje hitrost, agresivnost in popolno obvladovanje prostora, pogosto z uporabo psov za napad in najsodobnejše tehnologije za nočno opazovanje.
Poročila navajajo, da so operaterji delovali z minimalno podporo, kar je značilno za njihove misije. V nasprotju z enotami Navy Seals, ki so leta 2011 v Pakistanu ubile Osamo bin Ladna in ki pogosto delujejo v večjih formacijah, so ekipe Delta Force manjše, bolj avtonomne in pogosto delujejo v okoljih, kjer uradna ameriška prisotnost ni dovoljena.
Za Madura, ki je leta preživel v paranoičnem strahu pred invazijo, se je nočna mora uresničila v najbolj dobesedni obliki. Njegovo zajetje ne pomeni samo konca njegove vladavine, temveč odpira nevarni vakuum moči v državi, ki leži na največjih zalogah nafte na svetu.
Kaj sledi
Medtem ko Washington slavi uspeh svojih elitnih sil, se analitiki sprašujejo o dolgoročnih posledicah. Zgodovina posegov enote Delta je polna taktičnih zmag, ki jim niso vedno sledili strateški uspehi. Padec Huseina je sprožil sektaško nasilje, lov na Noriego je stabiliziral Panamo, toda za visoko ceno. Venezuela, globoko razklana in gospodarsko opustošena, je sod smodnika.
Zajetje Madura s strani ameriških sil bo v Latinski Ameriki nedvomno obudilo spomine na obdobje, ko so ZDA rutinsko menjavale režime v svojem »dvorišču«. Toda za vojake iz Fort Bragga je to samo še ena kljukica na seznamu misij, o katerih se bo javno govorilo šele čez desetletja – ali pa nikoli.
