Rdeči poštni nabiralnik, tako značilen za Dansko, je bil stoletja stražar na vogalih, simbol povezave med državljani in državo, med ljubimci in med poslovnimi partnerji. Bil je fizično zagotovilo, da bo misel, prenesena na papir, našla svojo pot. Toda 30. decembra bo ta rdeči simbol dokončno izgubil svojo funkcijo.
V potezi, ki označuje enega najbolj radikalnih premikov v zgodovini poštnih storitev v Evropi, bo danska družba PostNord prenehala dostavljati pisma. S tem se bo končala tradicija, ki sega v leto 1624, v čas kralja Kristijana IV. Odločitev ni zgolj poslovni manever, ampak priznanje zmage digitalne infrastrukture nad fizičnim svetom, in sicer v državi, ki je postala laboratorij za življenje brez papirja.
Država v oblaku
Za zunanjega opazovalca se zdi ukinitev nacionalne dostave pisem nepojmljiva, toda za Dance je to logična posledica desetletij načrtne digitalizacije. Danska družba se je namreč korenito spremenila. Z uvedbo sistema MitID – nacionalne digitalne identifikacije, ki je danski ekvivalent skrajno izpopolnjenega digitalnega podpisa – se je komunikacija med državo in državljanom preselila na splet.
Danes je 97 odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let, vključenih v ta sistem. Od bančnih storitev do naročanja pri zdravniku in prejemanja uradnih odločb — vse poteka prek digitalne pošte. Fizično pismo je postalo anahronizem. V zadnjih 25 letih je količina poslanih pisem tako upadla za več kot 90 odstotkov.
»Smo danska poštna služba že 400 let, zato je težko zavezati vozel na tem delu naše zgodovine,« je v začetku leta, ko je bila odločitev naznanjena, dejal Kim Pedersen, namestnik izvršnega direktorja PostNord na Danskem. Njegove besede je te dni povzel britanski časnik The Guardian. »Toda Danci so postali vse bolj digitalni. Pisem je tako malo, trg pa upada tako drastično, da ni več dobičkonosen.«
Cena napredka
Cena tega prehoda ni zgolj simbolična. Ukinitev storitve bo zahtevala ukinitev 1500 delovnih mest. Poleg tega bo z ulic izginilo prav toliko ikoničnih rdečih nabiralnikov. Ti kovinski stebri komunikacije pa ne bodo končali na odpadu – vsaj ne vsi.
V trenutku, ko je PostNord ponudil odslužene nabiralnike v prodajo, se je sprožil val nostalgije. Tisoč nabiralnikov je bilo razprodanih v pičlih treh urah. Cena za dobro ohranjen kos zgodovine je znašala 2000 danskih kron (približno 270 evrov). To je paradoks sodobne Danske: ljudje ne pišejo pisem, a so pripravljeni plačati, da bi imeli doma spomenik času, ko so jih pisali. Januarja bo na dražbi na voljo še dodatnih 200 nabiralnikov.
Toda čeprav PostNord odhaja, zakonodaja zahteva, da možnost pošiljanja pisem ostane. Vrzel bo zapolnilo podjetje Dao, ki se ukvarja z dostavo časopisov in paketov. Vendar pa bo izkušnja precej drugačna in povsem v duhu moderne dobe, torej brez uličnih nabiralnikov. Stranke bodo morale svoja pisma oddati v partnerskih trgovinah ali plačati dodatno za prevzem na domu. Poštne znamke? Te pa so preteklost. Poštnina se bo plačevala prek aplikacije ali spleta.
Generacija Z in renesansa papirja
No, in medtem ko institucije zapirajo vrata fizični pošti, se na drugem koncu demografskega spektra dogaja nekaj nepričakovanega. Podatki podjetja Dao kažejo na preporod pisanja pisem med mladimi, starimi od 18 do 34 let. Ta skupina pošlje dva- do trikrat več pisem kot druge starostne skupine.
Mads Arlien-Søborg, raziskovalec trendov, ta pojav ta The Guardian pripisuje iskanju »protiuteži digitalni prenasičenosti«. V svetu, kjer je komunikacija takojšnja in efemerna, postaja ročno napisano pismo »zavestna izbira«. Gre za upor proti hitrosti, za iskanje intimnosti v analognem formatu.
Kljub romantičnemu preporodu med mladimi in zagotovilom virov blizu ministrstva za promet, da bo prehod zgolj sentimentalen in brez praktičnih posledic, nekateri strokovnjaki opozarjajo na ranljivost, ki jo prinaša popolna digitalizacija.
Danska je odstranila svojo analogno varnostno mrežo. Takšen sistem pa je težko znova vzpostaviti. V primeru kolapsa digitalnih komunikacij – bodisi zaradi kibernetskih napadov ali tehničnih napak – poti nazaj ni več.
30. decembra bo torej zadnji poštar podjetja PostNord odložil svojo torbo. To bo trenutek, ko bo ena najstarejših evropskih držav dokončno stavila svojo prihodnost na bite in bajte, fizično pismo pa prepustila zgodovinskim knjigam in nostalgičnim zbiralcem.
