Marsikomu, ki se ogreva na pelete, je letošnja hladna zima stopila na prste in dodobra izpraznila domače zaloge, zato je bil prisiljen kupiti – ne glede na ceno – še kakšno dodatno tono, in to v cenovno najbolj neugodnem času za nakup kurjave, pozimi. Toda tuš je bil letos še kako hladen, cene peletov so se v zadnjih tednih namreč močno dvignile. Nekateri trgovci so februarja dvignili ceno peletov za kar 40 odstotkov v primerjavi z novembrom 2025, v primerjavi s pomladjo, ko je konec kurilne sezone, pa celo za 70 odstotkov. A ne le cena, močno so se podaljšali tudi dobavni roki. Kupci so se tako soočali z dvema skrajnostma: ali peletov preprosto ni bilo na zalogi ali pa so morali zanje odšteti bistveno več kot pred tremi meseci.
Primanjkljaj surovine
Kaj se torej dogaja na trgu peletov, zakaj tako visoki dvigi cen in kaj lahko tisti, ki se ogrevajo na to lesno biomaso, pričakujejo v prihodnje?
Kot je pojasnil Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka, ki že leta proizvaja pelete najvišje kakovosti iz slovenskega lesa, je glavni razlog za dvig cen peletov naraščajoča cena surovine, to je žagovine. »Cena žagovine narašča, ker v Evropi žagarji precej manj režejo, kot so v preteklosti. Preprosto ni dovolj hlodov. Leta 2025 vsaj v srednji Evropi ni bilo večjih ujm niti podlubnik ni napadel dreves, posledično so ostale žage brez hlodovine in žagovine kot stranskega produkta pri žaganju. Peletarji se tako zelo borimo za to surovino in to potiska cene žagovine navzgor, kar občutijo tudi končni kupci,« je razložil.
Cena žagovine je ta trenutek v povprečju tudi trikrat višja od običajne. Če je bil nekoč prostorni meter žagovine od 7 do 10 evrov, je bil ob energetski krizi leta 2023, ko so se cene peletov dvignile v nebo, celo 37 evrov. Sedaj peletarji odkupujejo žagovino po 24 evrov, dodaja Pritržnik, za tono peletov pa porabijo sedem prostornih metrov žagovine.
Toda ne le žagovina, na rast cen vedno vpliva tudi odnos ponudbe in povpraševanja in slednjega je ta čas res veliko, ne le pri nas, povsod v srednji Evropi. Italija tako ali tako velja za največji trg in največjo porabnico peletov v Evropi, slovenski proizvajalci pa večino peletov izvozijo v zahodno sosedo. O rasti cen peletov poročajo tako iz Avstrije kot Nemčije.
»Avstrija in Nemčija močno spodbujata fizične osebe s subvencijami k nakupu peči na pelete. Če je torej na eni strani večje povpraševanje, na drugi pa je ponudba nižja, se to drugače kot v dvigu cen ne more odraziti. Gotovo pa je svoj delež k višjim cenam prispevala tudi hladna zima. Treba je vedeti, da je za vsako nižjo stopinjo poraba peletov štiri odstotke višja. Pri nič stopinjah Celzija ali minus 15 stopinjah to pomeni kar 60 odstotkov večjo porabo peletov,« je pojasnil Žan Pritržnik.
Lesna biomasa najcenejša
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije vse od leta 2010 spremljajo proizvodnjo lesnih peletov, in kot kažejo podatki, ta skozi leta narašča. Maja lani so naredili zadnjo raziskavo med proizvajalci, teh je pri nas okoli 20, in rezultati so pokazali, da je bila proizvodnja peletov leta 2024 za sedem odstotkov višja kot leta 2023, medtem ko se je od leta 2010 do 2024 povečala za kar 192 odstotkov. Leta 2024 je znašal izvoz v Italijo kar 82 odstotkov skupnega izvoza, medtem ko največ peletov uvozimo iz Avstrije (26 odstotkov), Bosne in Hercegovine (21 odstotkov), Turčije (15 odstotkov) in Hrvaške (14 odstotkov).
Kot kažejo podatki statističnega urada iz leta 2023, se od 34 do 39 odstotkov slovenskih gospodinjstev ogreva na lesno biomaso, od tega kar 30 odstotkov gospodinjstev na drva. Lesna biomasa ostaja tako še vedno najpomembnejši vir ogrevanja za Slovence, sledijo ji zemeljski plin v 19 odstotkih in obnovljivi viri, 14 odstotkov. To potrjuje tudi raziskava gozdarskega inštituta, s poudarkom, da v mestih z več kot 10.000 prebivalci prevladujejo nelesni energenti, medtem ko v manjših naseljih z okoli 3000 prebivalcev lesni energenti. Tam se skoraj 50 odstotkov gospodinjstev ogreva na lesno biomaso.
Lesna goriva so namreč še vedno najcenejši način ogrevanja, v prvi vrsti so to drva, ki jim sledijo briketi in peleti. Drva so ne glede na vse tudi najbolj stabilen vir v smislu varnosti dobave. Gozdov imamo veliko in tudi samooskrbnost prebivalstva je posledično velika. Edini problem je, da jih je treba pripraviti leto vnaprej, da se do naslednje sezone tudi posušijo. Če drva namreč niso dovolj suha in vsebujejo previsoko vrednost vode, to povzroča okoljske težave in emisije trdih delcev.
Nihče na hladnem
V Lesoteki imajo ta čas veliko povpraševanja, tako kot marsikje drugod, toda ne glede na to so v nasprotju z nekaterimi proizvajalci in trgovci ceno peletov v primerjavi s koncem kurilne sezone 2025 dvignili minimalno, za zgolj 16 odstotkov. To je v primerjavi z drugimi skoraj polovica manj.
»Povpraševanje je precej večje, toda mi smo imeli težavo, ker smo zaradi pomanjkanja surovine delali le dve izmeni in ne tri kot po navadi. Proizvodnja je bila manjša, povpraševanja pa več. Za cel februar smo razprodani, toda kljub temu smo bolj ali manj vsem, ki so povpraševali v tem času, zagotovili vsaj eno tono peletov. Toliko, da ni nihče ostal na mrzlem. To bo verjetno zadostovalo do marca, predvsem v drugi polovici marca pa se že kaže izboljšanje,« je Žan Pritržnik spregovoril o trenutnem stanju.
Težave s peleti se bodo torej nadaljevale še februarja in v delu marca, od aprila dalje pa Pritržnik ne vidi več težav in potem bodo tudi cene padle. »Proizvodnja se bo povečala. Cena hlodov je namreč narasla do takega nivoja, da so začeli lastniki gozdov, predvsem v Avstriji, močno sekati. Zato so avstrijske žage sedaj bolj ali manj polne, in kot kaže, bodo začele v drugi polovici februarja in marca že na polno delati, kar pomeni, da bo na trgu več žagovine in posledično tudi peletov. Stvari se bodo umirile,« pomirja. Časa izpred treh let se ne torej ni treba bati.
Potrošniki še vedno najbolj povprašujejo po peletih, pakiranih v 15-kilogramske PVC-vreče, ki so zložene na palete, zato so cene teh najvišje. Kot so pokazali podatki gozdarskega inštituta, so bile cene peletov ob koncu lanske kurilne sezone najnižje pri slovenskih proizvajalcih peletov, in sicer za 14 odstotkov v primerjavi z distributerji. Povprečno je cena peletov kakovostnega razreda A1 v začetku maja 2025 znašala 334 evrov na tono, medtem ko se februarja letos giblje vse od 460 evrov pa tja do 640 evrov na tono, kar je seveda precejšen dvig.
Nasvet za potrošnike je tako preprost: pravočasno poskrbite za energente, ne glede na to, ali se ogrevate na drva, sekance ali pelete. Praviloma so cene lesne biomase vedno najnižje ob koncu kurilne sezone in poleti. »To je čas, ko imajo vsi proizvajalci dovolj peletov,« potrdi Žan Pritržnik. Držite se torej reka, da se kurjava kupuje, ko je toplo, da se lahko grejemo, ko je zunaj hladno.
