V rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.
***
Takole na prvi pogled biti porok pomeni častno dejanje, ne samo za osebo, za katero jamčiš, ampak ne nazadnje tudi za samega sebe. Porok se izpostavi, tvega, da besedo za to, da bo dolžnik izpolnil neko svojo obveznost.
Vendar pa je po drugi strani poroštvo tudi tvegan posel. Kot bom prikazal v nadaljevanju, se namreč porok, ko podpiše poroštveno pogodbo, zaveže, da bo lahko upnik tudi zoper njega uveljavljal povračilo obveznosti, recimo dolga, ki ga je ustvarila druga oseba, za katero porok jamči.
Bistvo poroštvene pogodbe je namreč, da se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Dejansko torej porok po podpisu poroštvene pogodbe vstopi v pravni položaj dolžnika, zato naj porok temeljito premisli, komu, če sploh komu, bo šel za poroka.
Pomembno pa je, da mora dati porok svojo izjavo, da jamči za obveznosti dolžnika, pisno. Poroštvena pogodba namreč poroka zavezuje le, če da poroštveno izjavo pisno.
Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino, prevzeti pa ga je mogoče tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.
Poroštvo za bodočo obveznost se sme tudi preklicati, preden obveznost nastane, če ni določen rok, v katerem naj bi nastala. Izrecno je določeno, da se lahko poroštvo da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok).
V obligacijskem pravu sicer poznamo dve vrsti poroštva, in sicer solidarno in subsidiarno poroštvo.
Razlika med njima je, da lahko v primeru subsidiarnega poroštva upnik zahteva izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi, pri čemer pa je uveljavljena izjema, in sicer ta, da lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti tudi prej, čeprav je prej ni zahteval od glavnega dolžnika, in sicer v primeru, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve, ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.
Poenostavljeno povedano: banka lahko že prej zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, če je očitno, da je glavni dolžnik nelikviden, se trdovratno ne odziva na pozive upnika, naj poravna svoje obveznosti, ima blokiran transakcijski račun, je v postopku osebnega stečaja ipd.
Pri solidarnem poroštvu, ki je tudi najbolj pogosto, pa solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od njega ali pa od obeh hkrati.
Poroštvo se sicer lahko da tako fizični osebi kot tudi pravni osebi (podjetju).
Če pa bi šlo podjetje recimo v stečaj, je obveznost banke, da priglasi svojo terjatev v stečajni postopek in poroka o tem obvesti, sicer mu odgovarja za škodo, ki bi jo imel zaradi tega.
Izrecno želim poudariti tudi to, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika (podjetja) v stečajnem postopku ne pomeni avtomatično tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato bi v tem primeru upniku (banki) še naprej odgovarjal za ves znesek svoje obveznosti.