"Ko smo sodelavci videli, da osemdesetletni profesor Mihajlo Rostohar nekaj vneto piše v svoj zvezek, smo ga vprašali: ‚Tovariš profesor, ali pišete spomine?‘ Profesor je odgovoril: ‚Ne, spomine bom pisal, ko bom star.‘" Te besede mi rišejo spomin na srečanje z dr. Vidom Pečjakom, ki je pri svojih 82 letih izjemno ploden knjižni ustvarjalec. Njegove besede brez dlake na jeziku opozarjajo na trenutne razmere in svarijo ter spodbujajo k boljšim, pravilnejšim odločitvam. Nagovarjajo k sodelovanju in ustvarjalnemu razmisleku. "Razmere, v katerih smo se znašli, so najslabše," pravi‚ "vlada etični vakuum, ljudje pa se ne uprejo izkoriščanju, ampak so postali malodušni, misleč, da se nič več ne da in ne more spremeniti. Narobe! Čeprav je ljudstvo prekril plašč vdanosti v usodo čakajoč kralja Matjaža, da jih reši zatiranja, pa vam pravim: ta junak spi v nas samih! Zbudimo se in spremenimo našo lepo deželo na bolje!"
Od kod jemljete zamisli za svoja dela, saj ste jih napisali že več kot sto?
"Iz prsta! Ljubezen do pisanja se je začela že v mojem otroštvu. S sestrico sva izdajala ‚interni časopis‘, ki so ga brali sorodniki in družinski prijatelji, v katerem sva opisovala miklavževanje, božične dneve, novo leto… Ker je sestrica umrla, sem ostal sam s časopisom, ki je tudi prenehal izhajati. Kot vidite, sami začetki segajo že v otroštvo, pozneje sem bil nekaj časa novinar pri Slovenskem poročevalcu, pa ne za dolgo, nadaljeval sem kot član uredništva Mladine in skupine za mladinske oddaje pri RS. Potem sem se lotil pisanja leposlovnih in strokovnih del. Najprej mi je izšla knjiga basni, pri tem mi je pomagal g. Milan Šega."
Modrosti starcev
Eno zadnjih del, ki je izšlo v samozaložbi, prepoznamo pod naslovom Psihologija staranja. Kaj vas je nagovorilo, da ste se odločili za to temo?
"Ja, moja lastna starost! Sam čutim pojave, povezane s starostjo, kot so diskriminacija, pešanje duševnih funkcij in podobno, zato sem začutil potrebo, da o tem tudi kaj napišem… Sicer pa to ni moje zadnje delo, ravnokar sem končal besedilo za knjigo Poti ustvarjalnosti (skupaj s pediatrom Štrukljem), ki govori o razvoju ustvarjalnosti v otroštvu in inovativnosti, kar je sinonim za ustvarjalnost v praksi. Prav to je tisto, kar v tem trenutku potrebujemo, je odgovor na potrebe v današnjem času."
Če se nekoliko vrneva na starostnike. Nekoč so družine rasle skupaj, več rodov pod isto streho. Modrost starejših je bila popotnica mlajšim rodovom.
"To je res. Če pogledate plemenske skupnosti, so te imele svet starcev, ki so jim svetovali. V stari Grčiji so Špartanci in Atenci starost zelo cenili. Starost je bilo častitljivo obdobje. V trojanski bitki nastopa modri starec, ki deli nasvete… Lahko govorimo o arhetipu. Tudi če pogledate Vojno zvezd ali Imperij vrača udarec, se v filmih pojavlja modri starec, ki svetuje borcem."
Spoštovanja do starejših, cenjenosti bogatih izkušenj in njihove modrosti ni več.
"Je še, vendar bogata dediščina, ki jo nosijo starejši, ni izkoriščena. Namesto da bi bili še plodni državljani, smo jim odvzeli delovno opravilnost in jih obsodili na zapeček… Škoda je izgubiti njihove kapacitete. Starejši imamo še veliko možganskih kapacitet, ki se izgubljajo. O tem priča veliko primerov iz zgodovine. Na primer Einstein je bil plodovit pri 76 letih, Edison je patentiral še po 80. letu, Ticijan je najboljša dela naredil pri 90 letih, matematik Struk pa je predaval na Harvardu do 105. leta… Čeprav naštevam izjemne primere, imamo tudi pri vsakdanjih ljudeh sposobnosti, ki se s sodobnim odnosom do starostnikov izgubljajo. Ta odnos škoduje družbi, ki bi lahko vse to znanje izkoristila, starostniki pa zaradi kvarnega odnosa hitreje propadajo. Čeprav proti staranju zdravila še niso iznašli, pa je dejstvo, da aktivnost ohranja telo in duha - aktivnost v fizičnem in mentalnem pogledu. Ni dvoma, da tekom življenja možganske celice propadajo. Ta proces se začne že kmalu po 30. letu; pri 70 letih propade že deset odstotkov možganskih celic. Raziskave so pokazale, da z mentalno aktivnostjo rastejo novi dendriti, opazili so celo nastajanje novih celic, tako da v možganih samih za izgubo obstaja kompenzacija. Seveda pod vplivom umskega, ustvarjalnega dela. Že v antiki so to vedeli, od tod tudi rek, zdrav duh v zdravem telesu.
Naj vam povem anekdoto. Pri 70 letih so slavnega fizika Enrica Fermija vprašali, ali res propade 10.000 možganskih celic na leto. To je res, je odgovoril, 10.000 jih propade na leto, vendar jih imam sam še vedno neskončno več kot vi."
Inteligentnost ne popušča
Velja javno mnenje, da je star človek zmeden, nesposoben…
"Res je, da fizične sposobnosti propadajo, predvsem tiste, ki zahtevajo hitre reakcije in veliko fizično moč. Ohranjena pa je inteligentnost, mentalna koncentracija. Modrost, ki je dialektično mišljenje v nasprotjih, pa z leti celo narašča."
Kje vidite vzroke za propad etike?
"Vzroke lahko najdemo v razvoju. Priča smo izjemnim dosežkom v tehnologiji, veliko dobrin nam je na voljo - televizorji, mobilni telefoni, avtomobili - vsak jih hoče imeti. Te umetno sprožene želje spodbujajo pohlep pri ljudeh. Na drugi strani nas spremljata družbeni razvoj ter moralni razkroj družbe. Kar družbo še zanima, je grabljenje na račun revnejših slojev, in to je smrt za vsako družbo."
Ali vrednote, ki ste jih zapisali v knjigi Psihologija politike, veljajo še danes?
"V tem času se je hudo spremenila. Ko sem pisal knjigo, v politiki ni bilo tolikšnih razdorov med političnimi smermi, strankami in posamezniki, kot so sedaj. Prav neverjetno je, da obstajajo taki razdori med politiki. Ne vem, ali je to povsod po svetu ali le pri nas. Edino normalno po mojem mnenju bi bilo ukiniti stranke ali pa jim dovoliti delovanje le na ravni ljubiteljskih društev."
Vendar različne stranke povezujemo z demokracijo…
"Če ne bi bilo različnih strank, bi imel vsak posameznik svoje lastno mnenje - in to je demokracija. Jaz imam svoje mnenje, prav tako vi svojega in moja žena. Ni treba, da se midva združiva proti tretjemu. Te združitve so posledica potreb. Mislim, da bi bili svet in ljudje brez strank veliko srečnejši. Kako potem priti do parlamenta, če stranke dajejo kandidate, se sprašujem. Že to je narobe, da stranke dajejo kandidate. Platon je predlagal, da bi državo vodili filozofi, rekel bi modrijani, modri ljudje. Tu so znameniti gospodarstveniki, politiki, kulturniki, javni delavci… Ti naj bi vodili državo. V vsakem okolju prebivalci poznajo pametne in poštene posameznike. Sedaj na odgovorne funkcije politično postavijo pajace. Smešno! Krjavelj vodi eno smer v naši politiki… Vse bi bilo drugače, če bi dali v parlament modre ljudi in bi oni izvolili najboljše v vlado. Kako pa do njih priti? Saj ni nujno, da so volitve strank. Naj ljudje kandidirajo sami ali pa naj jih predlagajo drugi, ki jih izberejo glede na njihove dosežke, na njihovo življenje. Saj vemo, kdo bi bil odličen predstavnik iz kulture. Osebnost, kot je bil Pavček, bi bila odlična izbira - pameten in razumen politik. In še cela vrsta jih je…"
Kaj je temelj v vašem življenju, kaj vas vodi, usmerja … Nam zaupate recept za dolgo življenje?
"Vprašaj morje, zakaj valovi, haha, vprašaj veter, zakaj piha, ker ti ne bosta znala odgovoriti… Saj pravim, že od malega sem bil tak. Recept pa je v zdravem načinu razmišljanja in življenja."
Torej vas iskra od znotraj neprestano žge, da morate ustvarjati…
"Zgodaj je začela in še vedno žge."
Več v tiskani izdaji!
