Evropski poklicni ribiči morajo že dolgo poročati o vsaki ulovljeni ribi. Zdaj pa bi Evropska unija želela pridobiti boljše podatke tudi o tem, kaj in koliko nalovijo tisti, ki se z ribolovom na morju ukvarjajo za rekreacijo in šport. »Rekreacijski ribolov je pomemben del obalnega življenja po vsej Evropi. Več milijonov ljudi se ukvarja z dejavnostmi rekreacijskega ribolova, kot so ribolov s trnkom, podvodni ribolov, ročno nabiranje, lovljenje rib s pastmi … To je velikega družbenega in kulturnega pomena, v nekaterih regijah pa tudi gospodarskega pomena. Vendar so bili podatki o tem sektorju do zdaj omejeni in razdrobljeni,« ugotavlja evropska komisija. Z letom 2026 so začeli veljati novi ukrepi, ki od obalnih držav EU zahtevajo zbiranje podatkov o ulovu. Cilj tega zbiranja je dobiti jasnejšo sliko o vseh vrstah ribolova, tako da bi s pridobljenimi dokazi o ulovu lažje upravljali staleže rib in evropski ribolov. Boljši podatki o morskem rekreacijskem ribolovu bodo znanstvenikom pomagali razumeti, koliko rib se ulovi.
Rekreacijski ribiči v večini evropskih ribolovnih držav bodo dobili enotno mobilno aplikacijo RecFishing. Ta naj bi poenostavila zbiranje podatkov o rekreacijskem ribolovu na vseh morskih območjih EU. V praksi to pomeni, da se bo vsak ribič registriral v aplikacijo in po vsakem končanem ribolovu vpisal, katere vrste rib je ujel in koliko. Podatki pa bodo potovali na evropsko komisijo. Države naj bi aplikacijo uvedle postopno. »To je prvič, da se podatki o morskem rekreacijskem ribolovu zbirajo v velikem obsegu po vsej EU,« pojasnjujejo na evropski komisiji in omenjajo, da aplikacijo RecFishing uporabljajo rekreacijski ribiči v 13 državah: Belgija, Ciper, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Švedska.
Naši rekreacijski ribiči že poročajo o ulovu
Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da se za slovenske športne in rekreacijske ribiče ničesar ne spreminja: uporaba te aplikacije ne velja za slovenske ribiče, ampak za nekatere članice EU, kjer morajo rekreacijski ribiči poročati o ulovu ribjih staležev, za katere veljajo ohranitveni ukrepi Unije, kot so kvote in omejitve ulove. »Tovrstni ohranitveni ukrepi trenutno veljajo za nekatere precej prelovljene staleže v Atlantiku, ne veljajo pa za staleže v Jadranu, ki jih lovijo slovenski rekreacijski in športni ribiči,« pišejo na ministrstvu. »Obstaja pa možnost, da takšno aplikacijo razvijejo v prihodnosti, odvisno od zahtev v okviru skupne ribiške politike EU,« dodajajo.
Pravzaprav naši rekreacijski in športni ribiči vse to že počnejo, torej sproti beležijo vse, kar so ulovili. Le da to počnejo na papirju in ne na aplikaciji. Slovenija ima svoj nacionalni sistem, v katerem zbira podatke teh ribičev in jih vsaj enkrat letno pošlje komisiji za predhodno koledarsko leto.
»Po koncu vsakega ribolova je treba zabeležiti, koliko rib si ulovil, katere vrste in koliko časa si bil na morju. To vpisujemo v obrazce na papirju. Morda kdo od ribičev to jemlje kot nepotrebno birokracijo, a pri nas imamo poročanje o ulovu že odlično urejeno. Hrvaškim in italijanskim športnim ribičem, denimo, do sedaj sploh ni bilo treba beležiti ulova in poročati o njem,« primerja Egon Brecelj, predsednik Zveze za športni ribolov na morju, ki povezuje 17 društev s približno 1000 člani po vsej Sloveniji. Zveza na podlagi koncesijske pogodbe z ministrstvom izdaja letna članska ribolovna dovoljenja ter dnevne in tedenske ribolovne dovolilnice za rekreacijski ribolov s čolna na morju. Rekreacijski ribič lahko na podlagi dovolilnice na dan ulovi do pet kilogramov rib ali eno težjo ribo. Ribiče na morju nadzirajo uprava za pomorstvo, pomorska policija in ribiški inšpektor. Tistim rekreativcem, ki pri nas lovijo ribe s trnkom z obale, pa ni treba kupiti dovolilnic niti beležiti svojega ulova. Ta del ribolovne rekreacije pri nas še ni posebej urejen, tako da ni uradnih podatkov, koliko rib nalovijo na leto, ampak samo ocene.
Predsednik zveze Brecelj zbira podatke o ulovu vseh članov društev in vsako leto pripravi poročilo za ministrstvo. »Vzel sem si tri mesece časa in podrobno spremljal, koliko v povprečju ulovijo rekreacijski in športni ribiči. Ocenjujem, da smo v najboljših letih, ko so bili pogoji za ribolov dobri, aktivni športni in rekreacijski ribiči na morju ter ribiči, ki lovijo z obale, skupno ulovili več kot 20 ton rib na leto. To je najboljši približek, ki se ga je dalo narediti,« pravi Brecelj. Športni ribiči so skrbni opazovalci našega morja. »Določena vrsta rib izgine, pa se čez leta spet pojavi. Pojavljajo se nove vrste. Zanimivo je, da so nove vrste, ki jih srečujemo, napadalne in uničujejo naše ribe,« opozarja.
Naši športni ribiči pobirajo medalje na svetovnih prvenstvih
»Športni ribolov je čudovit šport, ne nazadnje je meter nad morsko gladino zrak najbolj čist. Naj se sliši še tako čudno, za športni ribolov mora biti človek sproščen, vsaka napetost se prenaša po orodju in ribe ne marajo napetih ljudi. Ne bodo prijele,« odkima ribič. Vsakogar, ki se je poskusil v ribolovu s čolna, to pritegne. »Dobro je, da starši svoje veselje do ribolova prenašajo na otroke. Je pa res, da je mladih v naših vrstah čedalje manj, preprosto nimajo potrebnega potrpljenja,« ocenjuje.
A ne gre samo za sprostitev, ampak tudi za tekmovanje. Slovenski športni ribiči so zelo uspešni v svojem športu. Na svetovnih prvenstvih v športnem ribolovu s čolna vselej dosegajo odlične rezultate, z zadnjega prvenstva v Črni gori so prinesli tri medalje. A udeležba na prvenstvih je čedalje težja, saj ne morejo več računati na javni denar. »Na Olimpijskem komiteju Slovenije so tako zaostrili pogoje, da jih ne moremo izpolnjevati. Zgolj s prodajo ribolovnih kart sofinanciramo reprezentanco, da lahko potuje na svetovno prvenstvo, del pa si morajo tekmovalci plačati sami,« pove.
