Bananovec
Zvonka Hrovat
Domovina bananovca, ki rodi slastni pa tudi zdravilni sadež banano, je Azija, največji pridelovalci banan pa so v Afriki, Severni in Južni Ameriki ter na Kanarskih otokih. Iz Azije so prvo sadiko prinesli v Evropo leta 1885 in sodi med najstarejše vrste sadja, ki jih je človek začel gojiti.
Opis
Njegovo botanično ime je musa in je iz rodu rastlin tropskega izvora. Njegovo steblo se imenuje psevdosteblo, in to zato, ker listi tvorijo rozeto, ki se sama podpira. Zraste 6-8 m v višino, listi so široki, banane rastejo v šopih po 40 kg skupaj. V času vegetacije raste bananovec skupaj z mnogo stranskih poganjkov, ki pa se morajo odstranjevati, zaradi zbiranja hranil v glavni rastlini. Bananovec po videzu spominja na palmo. Poznanih je več sto vrst različnih bananovcev, ki imajo plod banano. Razmnožuje se vegetativno, saj križanje zaradi sterilnosti ni mogoče. Banane so edini sadež, ki ne sme zoreti na rastlini, ampak se oberejo (odsekajo) še zeleni sadeži, ki zorijo v senci. Banane, ki jih izvažajo, pa takoj odnesejo v ladijske hladilnike na temperaturo 13°C, saj s tem prekinejo zorenje. Če temperatura pade pod 12°C, banane porjavijo.
Zdravilne snovi
Zdravilne snovi in učinkovine: biotin, riboflavin, cink, železo, magnezij, fosfor, fluor, mangan, kalij, magnezij, vitamini (veliko je vitamina B in B6, C in E), betakaroten, baker, balastne snovi, ogljikovi hidrati.
Zdravilnost: banane imajo blagodejne učinkovine, ki so koristne prebavi, poleg tega pomagajo preprečevati raka dojke in debelega črevesa.
Banana vsebuje protein triptofan, ki se v telesu spremeni v serotonin - hormon sreče (serotonin je amin, ki na telo deluje pomirjevalno in izboljšuje počutje), ki preprečuje depresijo in ureja nihanja razpoloženja ter pomirja možgane. V bananah je ogromno kalija, ki je zelo zdrav za srce in živčevje. Pripomore tudi k boljšemu delovanju mišic, kosti in ledvic, saj zmanjšuje izločanje kalcija v urinu in ustvarjanje ledvičnih kamnov, zato uravnotežena raven kalcija v telesu zmanjšuje razvoj osteoporoze. Kalij normalizira srčni utrip in uravnava količine vode v telesu, kar pomaga v stresnih situacijah.
Sadež vsebuje veliko vitamina B, ki je pomemben za živčni sistem, ter pomaga pri zgagi, ker ima naravni protikislinski učinek v telesu. Banana je polna železa, ki pomaga zdraviti slabokrvnost, saj stimulira proizvodnjo hemoglobina v krvi, in prav tako probiotikov, ki koristno vplivajo na črevesno floro.
Banane so superživilo za vse, ki trpijo za povišanim pritiskom, saj vsebuje zelo malo soli. Pomaga pri odpravi bakterije, ki povzroča želodčne razjede. Ker je sadež naravni antioksidant, je zelo dober za pripravo naravne kozmetike, saj ima močno pozitivno delovanje na kožo.
Vsebuje tri vrste naravnih sladkorjev: glukozo, fruktozo in saharozo v kombinaciji z vlakninami, tako da nas lahko v trenutku oskrbi s potrebno energijo. Zdravi gastritis in želodec, saj v želodcu naredi zaščitno plast, ki preprečuje draženje sluznice. Kalij v presnovi ne veže vode in zmanjšuje krvni tlak, medtem ko natrij veže vodo in zvišuje krvni tlak. Pomanjkanje kalija v telesu je vzrok za živčnost, bolečine v mišicah, težave s srcem, utrujenost in prebavne motnje. Uživanje ene banane na dan zmanjšuje možnost srčne kapi za polovico.
Zanimivosti
Zmotno je prepričanje o tem, da banana redi, saj vsebuje 100 g banane le 62 kalorij, kar je le malenkost več kot enaka količina jabolka. V primerjavi z jabolkom pa banana vsebuje 2-krat več ogljikovih hidratov, 4-krat več beljakovin, 5-krat več vitamina A in železa, 3-krat več fosforja in 2-krat več preostalih mineralov in vitaminov. Banana je priljubljena trdna hrana za dojenčke, posebno kadar ima otrok želodčne težave ali drisko. Raziskave so pokazale, da zaužitje dveh banan dnevno omogoči energijo, ki zadostuje za 90 minut napornega dela. Ob piku komarja ali druge žuželke si mesto pika podrgnemo z notranjo stranjo bananine olupka, pa bo oteklina manjša, prav tako tudi bolečina. Banana nevtralizira želodčno kislino, je tudi edino sadje, ki ga lahko jedo brez omejitve bolniki s čirom na želodcu. Pomagajo celo pri odvajanju od kajenja, ker magnezij, kalij ter vitamina B6 in B12 odstranjujejo iz telesa škodljive posledice kajenja.
Kulinarika
Posebno se ujema z puranom, piščancem in karijem. Predvsem pa se uživajo surove, okusne so v pikantnih solatah, vmeša se v sladoled, pa tudi kot prilogo k začinjenim mesnim jedem in pečenki. Zelo primerne so za prehrano malih otrok in dobrodošle kot dietna prehrana. Tajci jo dodajajo rižotam, Filipinci imajo bananin kečap, v Keniji pa delajo iz njih pomfrit. Če imate prezrele banane, jih nikar ne zavrzite, ampak jih, preden počrnijo, olupite in jih zamrznite, potem pa uporabite za razna peciva, smoothieje in frapeje. Prav tako se iz prezrelih banan lahko ukuha odlična zdrava marmelada.
Recept za bananino marmelado: za 1 kg banan potrebujemo sok ene limone, 800 g sladkorja in 2 dcl vode. Banane olupimo, jih s paličnim mešalnikom zmešamo, damo v posodo, kjer bomo marmelado kuhali, ter dodamo še vodo, sladkor in sok limone, sama dodam še sok pomaranče, 1 vanilin sladkor in malo ruma. Kuhamo, dokler ni kuhano. Ves čas moramo mešati, da se nam ne prismodi. Preverimo tako, da na krožniček kanemo malo marmelade, jo ohladimo in krožnik obrnemo narobe. Če ohlajena marmelada ostane na krožniku, je kuhana. Je odličnega in slastnega okusa za vse, ki imajo radi banane.
