V rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.
***
Bralec M.N.: Moj oče, ki je nedavno preminil, se je razvezal od moje mame pred šestimi leti, zadnji dve leti pred smrtjo pa je živel s svojo partnerico, ki ji je zapustil tudi svoje premoženje (stanovanje in avto). Ker je vedno govoril, da bova njegovo premoženje dedovala jaz in brat, sem skoraj prepričan, da ga je partnerica z zvijačo pripravila do tega, da je premoženje napisal nanjo. Imava z bratom kakšne pravne možnosti?
Odgovor: Načelno jih imata. Po zakonu je namreč takšna oporoka neveljavna, večji problem pa bo dokazati zvijačo. Sicer velja, da je tisti, ki s silo ali grožnjo prisili zapustnika ali ga z zvijačo pripravi do tega, da ta oblikuje ali prekliče oporoko ali kakšno določilo v njej, ali pa mu prepreči to storiti, dedno nevreden, da deduje po njem, kar pomeni, da bi lahko bila očetova partnerica dedno nevredna.
Vendar bosta morala njeno dedno nevrednost (to, da je očeta z zvijačo ali morda celo grožnjo ali silo prisilila, da je oporoko napisal v njeno korist) dokazati, kar ne bo ravno lahko opravilo. Morda je bila partnerica pač zelo pozorna do očeta (lahko tudi zato, ker si je obetala dediščino), on pa je to cenil. V takem primeru pa ne gre za zvijačo, ampak za nekakšno uspešno »lobiranje« očetove partnerice, ki pa ni protipravno.
Za zvijačo bi recimo šlo, če bi pokojnega očeta prepričala, da sta mu vidva škodila, da sta bila do njega sovražna, zaradi česar vaju je izključil iz oporoke, čeprav to sploh ne bi bilo res.
