Nedavno razkritje, da je izvršni direktor tehnološkega velikana Nvidia, Jensen Huang, priznal afero z domnevno kitajsko agentko, je marsikoga presenetilo. Toda to v resnici ni prav nič novega. Vohunke so skozi stoletja pogosto odigrale ključno vlogo v vojnah in konfliktih ter iz ozadja preusmerjale tok dogodkov. Tukaj je ducat najznamenitejših žensk, katerih delovanje v senci je pustilo globok pečat v svetovni zgodovini.
1. Zheng Pingru (1918–1940)
Hči Kitajca in Japonke, ki je odraščala v Šanghaju, je zaslovela kot igralka. Ko so Japonci leta 1937 zasedli Kitajsko, se je pridružila odporniškemu gibanju. Zaradi dvojezičnosti je iz japonskih vojakov zlahka izvabljala informacije. Leta 1939 je po naročilu Nacionalne ljudske stranke postala ljubica zloglasnega šefa varnosti v mestu, da bi ga zvabila v smrtonosno past. Načrt je propadel, Zheng pa so po tem, ko so jo razkrinkali in je zavrnila prestop med sovražnike, leta 1940 usmrtili.
2. Isabelle Boyd - Belle (1844–1900)
Bila je trdna podpornica konfederacije med ameriško državljansko vojno. Kot 17-letnica je v domačem Martinsburgu v Virginiji ustrelila vojaka unije, ki je želel na njeni hiši izobesiti zastavo. Po oprostilni sodbi na podlagi samoobrambe je postala ena ključnih kurirk in manipulatork za jug, med drugim je tihotapila pisma za predsednika Jeffersona Davisa. Po vojni se je poročila v Anglijo, izdala uspešne spomine in postala igralka.
3. Katharina von Wattenwyl (1645–1714)
Švicarska aristokratka, ki je močno odstopala od norm svojega časa. Navduševala se je nad jahanjem in dvoboji ter gojila simpatijo do francoskega kralja Ludvika XIV. Za plačilo je francoskemu veleposlaniku posredovala zaupne informacije. Ko so jo leta 1689 razkrinkali, je bila obsojena na smrt, vendar so njeni vplivni sorodniki z izgovorom, da ni povsem prištevna, dosegli znižanje kazni na dosmrtno izgnanstvo.
4. Mata Hari (1876–1917)
Nizozemka, katere umetniško ime v malajščini pomeni oko dneva, je na prelomu stoletja kot eksotična plesalka očarala Evropo. Njeni stiki z visokimi častniki in politiki so bili idealni za vohunjenje. Nemška obveščevalna služba jo je med prvo svetovno vojno rekrutirala pod imenom H21, kmalu zatem pa so jo najeli še Francozi. Njena glava dvojna igra je bila razkrita leta 1917, kar je privedlo do njene usmrtitve. Njeno pravo ime je bilo Margaretha Geertruida Zelle.
5. Elisabeth Schragmüller (1887–1940)
Popolno nasprotje vohunke Mata Hari je bila nemška doktorica prava, ki je med prvo svetovno vojno vodila nemško tajno službo proti Franciji. Mademoiselle Docteur, kot so jo zavezniki imenovali, je iz pisarne izjemno učinkovito nadzorovala mrežo agentov. Zavezniki dolgo niso vedeli, kdo je, in tudi nikoli ni bila razkrinkana. Dosledno diskretna je ostala tudi po vojni.
6. Hannie Schaft, Truus in Freddie Oversteegen
Ob nemškem napadu na Nizozemsko leta 1940 so se sestre Oversteegen s prijateljico Hannie Schaft pridružile komunističnemu odporu. Mlade ženske so svojo zunanjost izkoriščale za flirtanje s kolaboranti in nacisti, ki so jih nato zvabile v gozd in likvidirale. Izvajale so tudi sabotaže in skrivale Jude. Sestri sta vojno preživeli, Hannie, »dekle z rdečimi lasmi«, pa so nacisti usmrtili samo nekaj tednov pred osvoboditvijo leta 1945.
7. Josephine Baker (1906–1975)
Slovita ameriška plesalka je pred stotimi leti obnorela Pariz. Med drugo svetovno vojno je svoj zvezdniški status uporabila v korist odporniškega gibanja. Na turnejah je tihotapila skrivna sporočila, delovala je kot pilotka za Rdeči križ in propagandna častnica. Leta 2021 je v čast njenemu delu in boju proti rasizmu kot prva temnopolta umetnica dobila mesto v pariškem Panteonu.
8. Nathalie Sergueiew - Lily (1912–1950)
Novinarka in slikarka ruskih korenin je postala ključna operativka pred zavezniškim izkrcanjem v Normandiji. Kot dvojna agentka je zavestno pristopila k Nemcem in nato sodelovanje ponudila še Britancem. Njene strokovno podtaknjene lažne informacije so nemške sile spodbudile, da so obrambo utrdili na napačnih lokacijah, kar je pripomoglo k uspehu invazije na dan D. Njen britanski kodni naziv je bil zgovoren: Treasure (Zaklad).
9. Virginia Hall (1906–1982)
Kljub amputaciji noge je ameriška obveščevalka postala ena najnevarnejših nasprotnic gestapa v Franciji. Za britansko enoto SOE je vodila celotne mreže agentov in reševala ujetnike. Za naciste je bila najbolj iskana »šepajoča dama«, kot so ji rekli. Po vojni jo je odlikoval ameriški predsednik, svojo kariero pa je do upokojitve nadaljevala pri tamkajšnji obveščevalni agenciji Cia.
10. Nancy Wake (1912–2011)
Novozelandka, ki je ob izbruhu vojne živela v Marseillu, je postala pomembna kurirka odporniškega gibanja. Po pobegu v Veliko Britanijo in padalskem urjenju se je leta 1944 vrnila za sovražnikovo črto v Franciji, kjer je osebno vodila napade na nemško infrastrukturo. Zaradi izmuzljivosti jo je gestapo poimenoval »bela miš«. Sodi med najbolj odlikovane agentke tistega časa.
11. Christel Broszey (1947–2020)
Hladna vojna je vzhodnonemški tajni policiji Stasi odprla vrata za pošiljanje številnih agentk pod krinko v Zahodno Nemčijo. Christel Broszey se je uspešno zavihtela na mesto glavne tajnice generalnega sekretarja stranke CDU Kurta Biedenkopfa v Bonnu. Stasiju je posredovala najstrožje varovane politične strategije, preden je leta 1979 tik pred razkritjem pobegnila v Vzhodno Nemčijo.
12. Anna Chapman (rojena 1982)
Kariera ruske agentke v ZDA se je naglo končala poleti 2010, ko je FBI razbil njeno vohunsko mrežo. Skupina naj bi za Moskvo zbirala podatke o jedrskem orožju in zakulisju ameriške visoke politike. V okviru obsežne izmenjave zapornikov se je Chapmanova vrnila v domovino, kjer je unovčila svojo prepoznavnost in zgradila kariero kot fotomodel ter televizijska voditeljica.
