Smreke se sušijo
Pred nekaj leti smo okoli hiše posadili tudi nekaj smrek. Nekaj se jih je popolnoma posušilo, dve pa sta na tej poti, saj sta že bledo zelene, skoraj rumene barve. Kaj storiti oziroma kaj dodati zemlji, da bi ohranili drevesa?
Kako gnojiti takšno zemljo, da bi uspevale tudi vrtnine? Mirka S., Bovec
Prepričani smo, da je vzrok težavam s smrekami v tleh. Domnevamo, da je okoli nove hiše predvsem tako imenovana mrtvica, torej zemlja brez organske mase, zbita, vlažna, kar neugodno vpliva na koreninski sistem mladega drevesa, prenesenega iz ugodnih razmer drevesnice v zemljo brez hranil in s prej navedenimi lastnostmi. Delna rešitev bi bila v izkopu nekoliko večje sadilne jame, v katero bi na dno dali pesek, ki bi služil za drenažo (odvod odvečne vode) in jamo zasipali z vrtno ali bolj kislo gozdno zemljo. V tem primeru bi imele posajene smreke boljše možnosti za ukoreninjenje in začetno rast.
Da bi pripravili takšno zemljo za gojitev vrtnin, jo je najprej treba obogatiti s humusom. Uporabimo lahko hlevski gnoj, kompost ali kaj podobnega. Da bi vam lahko natančno svetovali gnojenje, bi bilo treba opraviti kemično analizo zemlje, s katero bi ugotovili vsebnost glavnih hranil in reakcijo (kislost ali bazičnost) tal.
Zatiranje regačice
Moj vrt je preraščen s plevelom, ki ga prilagam. Ker sem že spraševala mnoge, sem zvedela, da se imenuje regačica in da se menda ne da odpraviti. Razrasel se je med živo mejo, širi se na zelenjavni vrt, med vrtnice in trajnice, skratka, ne da se ga obvladati. Izkopavam ga večkrat letno, bolj ali manj neuspešno. Poškropila sem ga z boom efektom samo po listih, toda čez čas zraste nov. Korenin je vedno več, zelo hitro se širijo.
Zato sprašujem tudi vas, kaj mi svetujete, da bi se tega plevela trajno rešila. Ne bi rada ostala brez rož, saj sem zbirateljica trajnic in vrtnic, ki mi veliko pomenijo.
Dela v vrtu je res veliko, pa nikoli nimam občutka, da je opleto, ker ta plevel raste tako hitro. Irena iz Šentjurja
Regačica sodi med trajne plevele, ki se razmnožujejo tako s semenom kot s koreninami. Njeno zatiranje je resnično precej zahtevno. Na mehanični način, torej z okopavanjem ali puljenjem se je skoraj ne moremo znebiti, saj v tleh zagotovo ostane še nekaj koščkov korenin, iz katerih zraste nova rastlina.
Uporabiti moramo torej herbicide, še najbolje totalne (kemična osnova glifosat), med katere sodi tudi boom efekt, ki ste ga že uporabili. Če niste imeli uspeha s prvim škropljenjem, ste pri uporabi verjetno nekje naredili napako. Najbolje je škropiti, ko plevel doseže končno velikost. Herbicid deluje izključno prek listov. Po škropljenju kemična snov prodre skozi listne reže in se z rastlinskimi sokovi pretaka po rastlini, dokler ta ne odmre. Delovanje je razmeroma počasno, saj traja vsaj tri tedne, preden rastlina odmre. Pri tretiranju moramo paziti, da škropilna tekočina ne pade na sosednje rastline, saj bodo tudi te lahko odmrle.
Med trajnicami (tudi vrtnicami) pa lahko uporabite drugo "metodo" tretiranja, ki je sicer počasnejša, a dolgoročno tudi učinkovita. V lonček nalijemo malo koncentrata totalnega herbicida, ki ga kupimo v rastlinski lekarni ali trgovini z zaščitnimi sredstvi in ga razredčimo z enako količino vode. Koncentracija bo torej zelo visoka. Z eno orokavičeno roko primemo vršiček plevela, z drugo pa čopič pomočimo v raztopino, vendar tako, da od njega ne kane niti kapljica na zemljo in kulturne rastline. S čopičem pomažemo vršiček plevela, ki leži na dlani in počakamo nekaj sekund, da se osuši. Pri tem ne sme herbicid kapljati nikamor, le plevel ga mora vsrkati. Po nekaj sekundah se lahko preselimo k drugemu plevelu in postopek ponovimo. Dovolj je, da en edini vršiček vsake plevelne rastline tako "zastrupimo", ker bo vsrkani strup uničil celo rastlino s koreninami vred. Ker pa niso vse korenine hkrati pognale na plano, bo treba postopek ponavljati vsakih štirinajst dni ali morda enkrat na mesec v rastni sezoni, ker se bodo še nekaj časa pojavljali novi pleveli. Včasih to traja tudi več let. Vsak posamezen plevel torej sproti uničujemo in tako plevela ne bo vedno več, kot pri običajnem puljenju, pač pa vedno manj. Takšno delo nam vzame manj časa kot puljenje in je uspešnejše. Sta pa pri delu potrebni previdnost in natančnost, ker imamo opraviti s kemikalijo, s katero se ni šaliti. Tega dela seveda ne morejo opravljati otroci, ki nam pri delu na vrtu sicer radi pomagajo. Tudi sicer je treba kemikalijo imeti pod ključem.
