O sprejemu v partijo

Kolega Brane Šalamon je v zanimivem prispevku O poniglavih in podkupljivih politikih v prejšnji številki Nedeljskega dnevnika zelo korektno povzel najin pogovor, dodal pa tudi druge vire, od katerih eden ne drži. Res je namreč, da sem postal urednik pri Dnevniku, še preden sem postal član Zveze komunistov (v čast si štejem, da me je vanjo pozneje sprejel pesnik Tone Pavček, ki je bil takrat sekretar osnovne organizacije ZK), nikakor pa ne drži, da sem moral postati član partije, ker bi sicer izgubil uredniško mesto. Nikoli mi nihče ni zagrozil s čim takim in dejstvo, da sem kot sorazmerno mlad človek lahko postal urednik pri časopisu Dnevnik, ne da bi bil član Zveze komunistov, tudi kaj pove o tistem času, ki ga zdaj nekateri dajejo v nič. Janez Čuček, Ljubljana

V opomin novoizvoljeni vladi, v solidarnost pisateljici Svetlani Makarovič

SLOVENEC

Iz junaštva, solz, trpljenja

stkal NARODA si trdno vez,

tisočletja z neuklonljivo voljo sprejemal

usode krvavi ples.

Vklenjen v okove zmot

ječal je prenekateri rod,

čeprav v neznano je vodila pot

ti verig resnice ni presekal meč,

ni izrul ti tujec korenin.

Naj bi bog prekletstva

nam danes bil sodnik,

iz usmiljenja

domačo PASTIRSKO FRULICO

nam poklonil v odrešitev

VATIKANSKI ZAPOVEDNIK.

Olga Kofol, Nova Gorica

Delnice NKBM - ničvredni papir!

V Nedeljcu z dne 29. januarja 2012 beremo v rubriki Šepet, kako so banke na osnovi neplačanih hipotekarnih kreditov medsebojno prodajale te terjatve in si je investicijska banka (katera?) "ustvarila navidezno izjemno bogat sklad", "razpisovala prodajo delnic in dajala kredite podjetjem, ki so šla v stečaj in kreditov tudi niso odplačala", "delnice pa so postale ničvreden papir"! Ala jim vera - poslovanje pa tako! Ob vsem tem konglomeratu se vprašam, koliko je na tem resnice?

Sama sem s prihrankom (ne s kreditom) kupila nekaj delnic NKBM in ker nisem borzni špekulant, jih ob vrednosti 43,00 evrov nisem prodala. Ob branju navedenega Šepeta pa vidim, da je po vseh že znanih finančnih goljufijah v naši "Podalpski lepi" to še ena zanimanja vredna finančna "atrakcija".

Predlagam Vseslovenskemu združenju malih delničarjev, da od NKBM, po vseh že znanih neracionalnih poslovnih odločitvah (Raščan, Konstruktor…), izterja ali iztoži razliko med nakupno ceno njenih delnic (27,00 evrov) in sedanjo vrednostjo "3,17 evrov na dan 31. januarja 2012" plus zamudne obresti od dneva prodaje delnic do dneva izplačila odškodnine posameznim nategnjenim kupcem.

Upam, da se bo kaj premaknilo ali da vsaj dobim za navadnega državljana razumljiv in primeren odgovor. Brigita Živec, Maribor

Varstveni dodatek

V Nedeljskem dnevniku z dne 29. januarja 2012 sem bral članek vaših novinarjev o novi ureditvi socialnih pomoči. Mene se ta zadeva osebno ne dotika, moti pa me molk vseh medijev glede krivice, ki se je z zakonom zgodila nekaterim upokojencem. Naš pokojninski sistem je imel (verjetno še) dve zavarovanji, in sicer:

- za širši obseg (vključuje tudi pravico do varstvenega dodatka) in

- za ožji obseg.

Varstveni dodatek so v glavnem prejele invalidsko upokojene osebe, ki so (zaradi manj let delovne dobe) imele pokojnine manjše od najnižje pokojnine za polno delovno dobo. Dodatni pogoj je bilo tudi premoženjsko stanje upokojenca. Torej gre za pravico iz pokojninskega zavarovanja. Bivša vlada je to pravico odvzela protiustavno, saj je pravica pridobljena iz pokojninskega zavarovanja. Te (imenoval jih bom naivne državljane) so pripravljavci zakona sedaj izenačili z vsemi drugimi, ki se niso hoteli zavarovati ali delati. Država in birokrati so tako jasno pokazali, kako nor je državljan, ki želi z delom in odgovornostjo poskrbeti zase, saj mu v trenutku odvzamejo vse in ga postavijo med klošarje in tako dalje. Državni birokrati zakonito kradejo pridobljene (iz zavarovanja) pravice revežem, verjetno zato, da imajo zase več.

Nič ni narobe, če pomagamo vsem, da preživijo, katastrofa je, da ubijamo moralo odgovornim državljanom in jim ukrademo po zakonu pridobljeno. Pa še nekaj. Verjetno so bili honorarji za pripravo večji od zneska varstvenega dodatka vsem upravičencem. Andrej Leban, Nova Gorica

Farizejska zgroženost

V javnosti še vedno odmevajo besede S. Makarovič, ki je na portalu Planet Siol.net dejala: "Po mojem mnenju je katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti." Na te besede se je odzvalo mnogo katolikov laikov, tudi Svet katoliških laikov Slovenije.

V svojih izjavah katoliki pravijo, da je S. Makarovič s temi besedami javno spodbujala sovraštvo do katoliške cerkve in katolikov. Poleg tega menijo, da gre za izražanje verske nestrpnosti, žalitev dostojanstva članov cerkve, spodbujanja nasilja, kršitev ustave... Mnogi katoliki se zato čutijo prizadeti in zgroženi, večina pa sporne besede S. Makarovič obsoja.

Ob vsem tem se postavi vprašanje, ali ni zgroženost in prizadetost katolikov in drugih samo farizejska?

Jezus je rekel: "Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata." (Mt 7,5) In še: "Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo." (Jn 8,7) Iz omenjenih besed jasno izhaja, kako mora ravnati katoliška cerkev in njeni člani. Če nekoga obsodiš zaradi spodbujanja sovraštva do cerkve, sam ne smeš delati enakega, torej spodbujati sovraštva do drugih. Kakšna so ravnanja cerkve v tem pogledu? Veljavni cerkveni nauk je prepreden s sovraštvom do drugače mislečih in verujočih, celih družbenih skupin (ženske, istospolno usmerjeni…). Stara zaveza, ki v polnosti velja tudi danes, zahteva smrtno kazen za mnoge moralne prekrške. Po katoliškem nauku je potrebno odstraniti vse, kar ni katoliško. Cerkev je s svojim sovraštvom povzročila reke krvi, ki tečejo še danes, poleg tega podpira smrtno kazen in ne priznava svobode vesti in mnogih drugih človekovih pravic. Ali lahko nekdo, ki je sam prepreden s sovraštvom do drugih, obsodi drugega, da je "sovražen" do njega? Po Jezusovem nauku zagotovo ne.

Kar cerkev očita S. Makarovič, dela sama. Da bi cerkev lahko "obsodila" besede S. Makarovič, bi morala zato iz svojega nauka izbrisati vse sovraštvo - lastno bruno. Teža tega bruna je nepredstavljiva glede na težo iveri S. Makarovič, če so njene besede sovražne do cerkve. Dokler cerkev sovraštva, ki je del njenega nauka, ne odstrani, nima moralne pravice, da bi kogarkoli obsojala zaradi sovraštva. Zato naj bo tiho, kar seveda velja tudi za katoliške laike, saj so ti del cerkve. To pomeni, da že samo s svojo prisotnostjo v njej podpirajo sovražni nauk in cerkvene pozive k ubijanju. Tisti, ki se s sovražnim cerkvenim naukom ne strinja, predlaga spremembe, če pa to ni uspešno, izstopi. Tako izstopi tudi iz uradnega cerkvenega sovraštva.

Ali gre torej za iskreno ali farizejsko katoliško prizadetost?

Katoliki so pozvali državne organe, naj ustrezno reagirajo ob spornih besedah. Bolje kot lovljenje "male ribe" S. Makarovič bi bilo, da bi se državni organi začeli ukvarjati s sovražnim in protiustavnim naukom katoliške cerkve - da se družba končno očisti cerkvenega sovraštva in terorja. Vlado Began, Šmarje pri Jelšah

Ne da se

Pred 25 leti me sicer ni bilo na RTV, pa vseeno mislim, da pripombe, da nismo nič naredili, letijo na mene, ki sem bil tam od leta 1996 do 2001. Se niti ne bi oglašal, ker pa so se na tem mestu že drugič pojavile trditve, da smo kljub opozorilom g. Čučka ravnali neracionalno, pa vseeno mislim, da bi bilo prav, da se pove vsa resnica. Gre za to, da je g. Čuček podal predlog, da bi RTV v mestih, kjer ima dopisništvo, kupil stanovanja za dopisnike.

Zagotovo mu na dveh straneh nisem odgovoril arogantno, ker se za to potrebuje veliko manj prostora, ampak sem mu pojasnil, zakaj to verjetno ni izvedljivo v tedanjem času. Za razumevanje je bistveno tudi, da predlog nikoli ni bil posredovan od pristojnega za dopisniško mrežo. V dopisu pa sem zelo verjetno navedel, da račun ni tako preprost, kot je pojavlja tudi v "rolanju". V najemnini so bili vključeni tudi vsi obratovalni stroški (ogrevanje, elektrika, komunalne pristojbine, zavarovanje, upravljanje zgradb), kar je tedaj (in je tako še danes) zneslo 250 pa do 500 tedanjih mark. Torej bi šlo za samo najemnino recimo 650 mark. Za 12 mesecev 7800 mark. Če vzamemo, v račun recimo 20 let, je to 156.000 mark. Če to primerjamo s podatkom, ki ga navaja, da je tedaj stalo stanovanje 250.000 mark, potem se vidi, da nakup tedaj ni bil smotrn. Še posebno ker je bila RTV ob mojem prihodu zelo zadolžena in bi morali k stroškom prišteti še stroške obresti. Če bi sploh lahko za ta namen pridobili dodatno posojilo. Ker so bile tedaj tudi obresti bistveno višje, kot so danes, bi bil izid primerjave še veliko bolj neugoden.

O racionalnem ravnanju je treba vedno razmišljati in se morebiti sedaj tudi drugače odločiti. Posebno še, ker ima RTV še danes premoženje, ki smo ga takrat ustvarili. Ker smo videli veliko "dlje kot palec pred nosom"! Tedaj namreč nikakor nisem mislil, da "se ne da". Tedaj nakup ni bil racionalen in možen. Danes je morda situacija drugačna, ali pa ne.

Igor Kadunc, pomočnik direktorja RTV Slovenija za poslovno področje od leta 1996 do 2001