Anton Peinkiher je napisal odličen prispevek z gornjim naslovom (Dnevnik, 30. septembra). Namenjen je bil vsej evforiji ob pogrebnih slovesnostih angleške kraljice Elizabete. 70 let vladanja te kraljice sicer ni veliko v 1500-letni zgodovini spreminjanja slovenskega narodnega prostora, se je pa njeno tiho odobravanje ravnanja Britancev ob koncu druge svetovne vojne precej v slabi luči dotaknilo življenja Slovencev. Anton Peinkiher je to dogajanje precej dobro povzel in nam odprl oči, da smrti angleške kraljice nimamo za kaj objokovati.
Sam se ne mislim spuščati tako daleč nazaj. Spomniti želim na dogajanje v Sloveniji od osamosvojitve 1991 naprej. In spomniti na politično delovanje Janeza Janše. Na zadnjem simpoziju ob obletnici smrti Jožeta Pučnika ga je odlično povzela Spomenka Hribar in opozorila na načrtno in škodljivo delovanje Janeza Janše. Ta je Pučnika pravzaprav izdal in tudi poimenovanje letališča po njem ne more oprati Janševe izdaje.
Če pogledamo bilanco dosežkov treh mandatov Janševih vlad, lahko ugotovimo, da je precej negativna. Že v prvem mandatu je začel uničevati javno zdravstvo. Njegov takratni minister za zdravje Bručan je tik pred odhodom takratne vlade podelil veliko koncesij, kar štejem za začetek privatizacije zdravstva. Izkušnje iz prvega mandata je izkoristil za pospešeno privatizacijo takrat še javnih podjetij, spomnimo se samo izgona Jankovića iz Mercatorja. To je sprožilo plaz divjih privatizacij in rojevanja tajkunov a la Šrot, Bavčar in drugih. V tem mandatu se je spravil tudi na medije in v Delu nastavil svoje urednike.
Zadnji mandat je bil posledice nesposobnosti Šarčeve vlade, kar je Janša znal izkoristiti. Žal za Slovenijo in odlično za Janšo je sovpadal z covidom, kar je Janša z pridom zlorabil.
Kar se je v teh dveh letih dogajalo z zdravstvom, mediji, tragikomedijami s čestitko Trumpu za poraz na volitvah, s policijo, ki je fizično obračunavala z državljani, ki so protestirali proti tem početjem, bo vsaj meni ostalo dolgo v spominu. Uničevanje kulture in medijev z izdatno asistenco Vaska Simonitija je bilo neizmerno. Venec na grob domobrancev je samo še češnja na torti Janševega spreminjanja polpretekle zgodovine.
Dnevnik je objavljal stališča verjetnih kandidatov za drugi krog in tudi ocenjeval stališča vseh treh za različna vprašanja. Daleč najslabši rezultat je dosegel prav Anže Logar. Ta je sicer ob soočenjih obljubljal, da bo predsednik vseh Slovencev. Menda je mislil na Slovence, ki volijo in podpirajo SDS in NSi. Klon pač ne more biti drugačen od originala.
Zgodovinski spomin je res vrag, Anton Peinkiher ima zelo prav.
Bi pa bilo tudi dobro, da se tega zave tudi predsednik vlade Golob, ki je začel ponavljati nekatere Šarčeve napake. Spomin mi pravi, da Janša komaj čaka na te, da jih zna izkoristiti in da že pripravlja teren za četrti mandat. Ta pa bi bil usoden za slovenski kulturni in življenjski prostor.
Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki
