Projekt Emonika je javno razgrnjen pri ministrstvu za naravne vire in prostor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, smo izvedeli. Do sedaj je bila javnost vedno postavljena pred dejstvo in nikdar povprašana, ali se s projektom Emonike sploh strinja. Projekt Emonike je nastajal in se spreminjal brez sodelovanja občanov. Od časa do časa nas novinarji v sredstvih javnega obveščanja informirajo o aktualnih dogodkih, ki so skoraj vedno v nasprotju z danimi obljubami.
Delo je 9. septembra 2021 pod naslovom »Najprej posodobitev, potem poglobitev« objavilo članek, v katerem je takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec izjavil, da je poglobitev notranjske proge v središču mesta še vedno v državnih načrtih. Sledila so sporočila, da se bosta nova železniška postaja in Emonika gradili tako, da bo mogoče v prihodnosti železniške tire poglobiti za tovorni promet v etažo –2 (na –19 m) ter za potniški promet v etažo –1 (na –9,5 m) v skladu s projektom nemških konzultantov Vössing & Vepro DDC – FG 2009. Koncem leta 2022 nam je takratni mestni urbanist arhitekt Janez Koželj sporočil, da so še vedno odprte vse alternative poteka prog v LŽV (Ljubljansko železniško vozlišče) in tovornega železniškega in potniškega prometa skozi PCL (Potniški center Ljubljana), tudi obvoznica in poglobitev, občani pa lahko dosežemo svoje zahteve z referendumom. Državni prostorski načrt (DPN), ki je osnova vsakemu projektiranju, bo dokončan šele leta 2024 ali 2025.
Kljub temu se projektira Emonika, rušil se bo podvoz na Dunajski cesti, projektira se tudi PCL – železniška in avtobusna postaja, obnavlja se železniška in cestna infrastruktura brez državnega prostorskega načrta, kar je v nasprotju z urbanističnim razvojem našega mesta, prestolnice Republike Slovenije.
Decembra 2021 so projektanti Emonike opustili zamisel o izgradnji ogromnega nakupovalno-zabaviščnega središča nad železniškimi tiri. V projektu Emonika je ostala poslovna stolpnica (hotel) na vogalu Dunajske ceste in Trga OF z objektom vzdolž Masarykove ceste (južna Emonika) ter stanovanjski kompleks na vogalu Dunajske in Vilharjeve (severna Emonika), dva mastodonta, ki kot Scila in Karibda omejujeta razvoj železniških vpadnic potniškega in tovornega železniškega prometa, potnika pa pripeljeta v betonsko džunglo namesto v zeleno Ljubljano. Projekt Emonike razen lokacije nima več nikakršne povezave s PCL. Pa vendar je bodočnost LŽV odvisna od Emonike.
Nikjer še nismo videli načrtov, kako se bo gradila obljubljena poglobitev železniškega prometa, ko bo skozi sotesko severne in južne Emonike in PCL drvelo 450 tovornih vlakov dnevno ter vsi regionalni in mednarodni potniški vlaki, ko se bo ponovno rušil podvoz na Dunajski in Šmartinski cesti, poglabljala vzhodno-zahodna železniška trasa, pa tudi že »nadgrajena« primorska vpadnica. Ali bodo za nekaj let v času poglobitve železniških tirov zaprli PCL za ves železniški in potniški promet?
Najaktualnejše je seveda vprašanje, kako smo postali hlapci Madžarom, ki diktirajo razvoj osrednjega železniškega križišča v Republiki Sloveniji. Kako so Madžari postali lastniki strateško najpomembnejšega zemljišča v Sloveniji, preko katerega potekajo vse mednarodne in regionalne potniške proge, pa tudi ves železniški tovorni promet iz Kopra preko Divače? In kako je mogoče, da Republika Slovenija in MOL gradita na svoje stroške Potniški center Ljubljana, železniško in avtobusno postajo ter infrastrukturo, ocenjeno na 187 milijonov evrov, čeprav je bil pogoj ob ustanovitvi Emonike, da železniško in avtobusno postajo financirajo in zgradijo na svoje stroške Madžari, v zameno pa dobijo zemljišče?
Obsežno zemljišče državnega pomena in narodna dobrina je bilo prodano Madžarom za 23 milijonov evrov, za približno toliko, kot je ocena polovice stroškov za gradnjo garažne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu. Poleg tega je slovenski partner zapravil še 187 milijonov evrov – kar je strošek gradnje PCL.
Vse okoliščine izgube zemljišča niso znane. Ali gre za popolnoma nekompetentne slovenske pogajalce ali pa za kriminal? V vsakem primeru je treba razveljaviti kupoprodajno pogodbo, vrniti zemljišče v slovensko last in ukiniti projekt Emonika. Ta je tudi za mesto programsko škodljiv projekt, saj se podvaja in konkurira s programom BTC, s taktnimi vlaki, le nekaj minut oddaljenimi od PCL. Konkurira tudi programom Gospodarskega razstavišča. Na že zelo preobremenjeni Masarykovi cesti in obvoznicah PCL z uvozom in izvozom v garaže pa avtomobilske emisije zastrupljajo bivalno okolje.
V korist mestu Emonika ne prinaša ničesar.
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana
Nilan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
