Izolacija ljudi ob epidemiji covida-19 je povzročila ustvarjanje zalog. In po sprostitvi epidemije je seveda sledil naval na vse, kar je mogoče kupiti. Na trge razvitega sveta so države včrpale enormno količino milijard dodatnega denarja. In tega je bilo treba nekam dati. Kar so razumeli nekateri na trgu in začeli kupovati energente. Pa so šle cene surove nafte gor. Dodatno povpraševanje, spodbujeno z ustvarjanjem zalog in pred tem zmanjšanjem trošenja, je tudi dvignilo cene. In Banka Slovenije je seveda vedela, da je to kratkoročno. In da na inflacijo ne bo vplivalo. Zato je vlada najbolje plačane zdravnike nagradila z dvigom plač za šest plačnih razredov. Koliko je dvignila plače tistim, ki v maskah delajo vso službo, pa ne vem, a zagotovo ne za šest razredov.
Posledica dviga cen energentov je zvišanje cen izdelkov in posledično dvig minimalne plače. Ne vem, ali so na Banki Slovenije ob dvigu cen energentov in plač še vedno mislili, da to na inflacijo ne vpliva, a glede na neukrepanje pred časom v bančni krizi pred leti me ne bi presenetilo. No, dvig cen energentov v povezavi z inflacijo pa ljudi po stari navadi požene v trgovine po izdelke, ki imajo še stare cene. In ljudje začno kopičiti vse, kar je mogoče. Kupujejo tudi stanovanja. Vse to se je začelo z WC-papirjem. Kar je poduk za naslednjo krizo. Ugotavljanje, ali jedrska vojna bo ali ne, je mogoče ugotoviti po količinah WC-papirja na policah trgovin. Večina ljudi namreč ve, da je v jedrski vojni ustrezna zaloga tega papirja za preživetje ključnega pomena. In pa kvas, s katerim si lahko sami spečemo kruh.
Mitja Vilar, Šmarje - Sap
